Obdelava propelerja
Moderatorji: Intruder, tornado
Obdelava propelerja
Veliko modelarjev je v dilemi kako odbelati proper. Večina modelarjev verjetno ve, da je dobro obdelan prop ključ do uspeha.
Čeprav mi to delo od začetka ni najbolj dišalo, pravzaprav pošteno povedano niti nisem vedel kako se lotiti zadeve. Za začetek sem kupil nekaj propov poznanih in priznanih mojstrov obdelave. Pri prvih korakih sem uničil nekaj propov na katerih sem ''treniral''. Za to je bilo potrebno nabaviti nekaj orodja, ki jih potrebiješ za to delo.
V tej temi bi želel predstaviti osnovno orodje in tehniko obdelave samih propelerjev. Tema se bo nadgrajevala postopoma, zato prosim, da se pripombe, opažanja, nasveti tehtni in vezani na temo.
Linkov z podobno temetiko ne rabite lepiti, ker želim predstaviti svoje delo!
Čeprav mi to delo od začetka ni najbolj dišalo, pravzaprav pošteno povedano niti nisem vedel kako se lotiti zadeve. Za začetek sem kupil nekaj propov poznanih in priznanih mojstrov obdelave. Pri prvih korakih sem uničil nekaj propov na katerih sem ''treniral''. Za to je bilo potrebno nabaviti nekaj orodja, ki jih potrebiješ za to delo.
V tej temi bi želel predstaviti osnovno orodje in tehniko obdelave samih propelerjev. Tema se bo nadgrajevala postopoma, zato prosim, da se pripombe, opažanja, nasveti tehtni in vezani na temo.
Linkov z podobno temetiko ne rabite lepiti, ker želim predstaviti svoje delo!
Lp Rado
Orodja in pripomočki, ki jih uporabljam za obdelavo propov.
Tračni brusilnik uporabljam za grobo obdelavo in balansiranje propa.
Na koncu ga uporabim še za fino poliranje. Pri tem zamenjam brusni trak za polirnega.
Komplet pil
Za vmesno oblelavo uporabljam smirkov papir granulacije ob 120-500
Brusni papir
Segmentni brusni koluti
Za obdelavo radijusev in kotov na notranji strani so zelo primerni:
Polirni trni
Brez balanserja ni kvalitetne obdelave propa.
Balanser
Za bolšo dostopnost in pozicioniranje propa je zelo priročen:
Gibljivi primež
Fiksni primež
Poliranje opravim na tem brusnem kozlu. Nanj je montirana polirna filc plošča. Za boljši efekt se dodaja polirna pasta. Sam uporabljam srednjo in fino.
Brusni kozel z polirnim kolutom
Tračni brusilnik uporabljam za grobo obdelavo in balansiranje propa.
Na koncu ga uporabim še za fino poliranje. Pri tem zamenjam brusni trak za polirnega.
Komplet pil
Za vmesno oblelavo uporabljam smirkov papir granulacije ob 120-500
Brusni papir
Segmentni brusni koluti
Za obdelavo radijusev in kotov na notranji strani so zelo primerni:
Polirni trni
Brez balanserja ni kvalitetne obdelave propa.
Balanser
Za bolšo dostopnost in pozicioniranje propa je zelo priročen:
Gibljivi primež
Fiksni primež
Poliranje opravim na tem brusnem kozlu. Nanj je montirana polirna filc plošča. Za boljši efekt se dodaja polirna pasta. Sam uporabljam srednjo in fino.
Brusni kozel z polirnim kolutom
Lp Rado
Mogoče še opozorilo vsem, ki se bodo ukvarjali z brušenjem, balansiranjem, poliranjem propelerjev (velja predvsem za Octure in ABC propelerje):
http://en.wikipedia.org/wiki/Beryllium_poisoning
V glavem - vdihavanje berilijevega prahu je zelo škodljivo, priporočam uporabo respiratorja, brušenje pod vodo (da se ne dela prah), uporabo namenskega orodja samo za brušenje propelerjev - da ne kontaminiramo drugih prostorov.
http://en.wikipedia.org/wiki/Beryllium_poisoning
V glavem - vdihavanje berilijevega prahu je zelo škodljivo, priporočam uporabo respiratorja, brušenje pod vodo (da se ne dela prah), uporabo namenskega orodja samo za brušenje propelerjev - da ne kontaminiramo drugih prostorov.
Končno sem prejel težko pričakovani prop in lahko začnem z obdelavo.
Odločil sem se za propelerje ameriškega proizvajalca ABC. Propi so v primerjavi z Octura mnogo boljše in kvalitetneje odliti.
Nabaviti jih je možno tudi v Evropi, cena je praktično identična kot čez lužo, če upoštevamo vse dodatne stroške uvoza.
Smisel obdelave propa je ta, da je čimbolj uravnovešen. Zaradi visokih obratov bi ob uporabi nebalansiranega propa prišlo do večjih vibracij in posledično, do poškodbe pogonskega sklopa. Prav tako pride do izgube moči motorja.
List propa je potrebno tudi optimalno stanjšati. Čim tanjši je list propa, manjši je upor v vodi. To pomeni, da se propeler v vodi zaradi manjšega upora lepše zavrti.
Prop najprej preverim na balanserju in mu označim krake po vrstnem redu teže. Z številkami označim najtežji krak, ki ga bom obdeloval prvega. Posledično je na vrsti drugi najtežji krak, ki je na balanserju na spodnji strani. Najlažji krak je na vrhu. Balanser deluje na principu raličnih mas krakov.
Nasledni korak je vizualni pregled dolžine krakov oz. centričnost. Na tem propu je obdelava zelo dobra in praktično ni razlike med kraki.
Pričnem z obdelavo zadnje ploskve. Po manjšem odvzemanju in obenem tanjšanju lista preverim prop. Na balanserju se takoj pokaže rezultat. Krak št. 2 postane najtežji in je v spodnji legi.
SLIKE
Odločil sem se za propelerje ameriškega proizvajalca ABC. Propi so v primerjavi z Octura mnogo boljše in kvalitetneje odliti.
Nabaviti jih je možno tudi v Evropi, cena je praktično identična kot čez lužo, če upoštevamo vse dodatne stroške uvoza.
Smisel obdelave propa je ta, da je čimbolj uravnovešen. Zaradi visokih obratov bi ob uporabi nebalansiranega propa prišlo do večjih vibracij in posledično, do poškodbe pogonskega sklopa. Prav tako pride do izgube moči motorja.
List propa je potrebno tudi optimalno stanjšati. Čim tanjši je list propa, manjši je upor v vodi. To pomeni, da se propeler v vodi zaradi manjšega upora lepše zavrti.
Prop najprej preverim na balanserju in mu označim krake po vrstnem redu teže. Z številkami označim najtežji krak, ki ga bom obdeloval prvega. Posledično je na vrsti drugi najtežji krak, ki je na balanserju na spodnji strani. Najlažji krak je na vrhu. Balanser deluje na principu raličnih mas krakov.
Nasledni korak je vizualni pregled dolžine krakov oz. centričnost. Na tem propu je obdelava zelo dobra in praktično ni razlike med kraki.
Pričnem z obdelavo zadnje ploskve. Po manjšem odvzemanju in obenem tanjšanju lista preverim prop. Na balanserju se takoj pokaže rezultat. Krak št. 2 postane najtežji in je v spodnji legi.
SLIKE
- Priponke
-
- ABC props.pdf
- Tabela ABC propelerjev z podatki
- (60.2 KiB) Prenešeno 257 krat
Zadnjič spremenil tornado, dne 24 Nov 2011, 16:41, skupaj popravljeno 3 krat.
Lp Rado
Z tračnim brusilnim strojem sem obdelal zadnje strani krakov.
Pri tem brušenju je potrebna stalna kontrola balansa. Kaj hitro se lahko zgodi, da kakšen krak preveč zbrusim in preveč stanjšam. Z to obdelavo dosežem tudi ostrino roba.
Notranji konkavni del propa obdelam z malim brusilnim strojem in mehkimi brusnimi ploščami. Večja obdelava ni potrebna, poberem le stanke odlivanja.
Pri in po grobi obdelavi si precej pomagam tudi z malimi pilicami in na koncu z grobim smirkovim papirjem granulacije 80. Občutek v roki je še vedno osnova za dobro in natančno obdelani propeler.
To delo je zelo zamudno in natančno. Običajno mi to vzame nekje med 1-1,5 ure dela. Po vsaki obdelavi propa, kljub uporabi rokavic dobim vsaj odtisek, če ne že kar žulj na palcu desne roke.
Naslednja faza obdelave bo obdelava z finim smirkovimi platnom.
Dodani sta sliki grobo obdelanega, balansiranega in naostrenega propa.
Pri tem brušenju je potrebna stalna kontrola balansa. Kaj hitro se lahko zgodi, da kakšen krak preveč zbrusim in preveč stanjšam. Z to obdelavo dosežem tudi ostrino roba.
Notranji konkavni del propa obdelam z malim brusilnim strojem in mehkimi brusnimi ploščami. Večja obdelava ni potrebna, poberem le stanke odlivanja.
Pri in po grobi obdelavi si precej pomagam tudi z malimi pilicami in na koncu z grobim smirkovim papirjem granulacije 80. Občutek v roki je še vedno osnova za dobro in natančno obdelani propeler.
To delo je zelo zamudno in natančno. Običajno mi to vzame nekje med 1-1,5 ure dela. Po vsaki obdelavi propa, kljub uporabi rokavic dobim vsaj odtisek, če ne že kar žulj na palcu desne roke.
Naslednja faza obdelave bo obdelava z finim smirkovimi platnom.
Dodani sta sliki grobo obdelanega, balansiranega in naostrenega propa.
Lp Rado
končno sem našel čas da si obdelam prop 7016/3, ki je bil "pretežak" za moj motor.
verjetno se bodo vsi, ki sami obdelujejo prope strinjali zmenoj, da obdelava propa ni tako preprosta stvar kot se zdi.
velikokrat terja veliko časa in predvsem živcev , vsaj pri 3 krakih propih, ga zbalansirat je prava umetnost.
no današnji zakluček 2-2,5 urnega piljenja, brušenja, balansiranja ter poliranja je nastalo tole:
IZ CLEAVER V CHOPPER
verjetno se bodo vsi, ki sami obdelujejo prope strinjali zmenoj, da obdelava propa ni tako preprosta stvar kot se zdi.
velikokrat terja veliko časa in predvsem živcev , vsaj pri 3 krakih propih, ga zbalansirat je prava umetnost.
no današnji zakluček 2-2,5 urnega piljenja, brušenja, balansiranja ter poliranja je nastalo tole:
IZ CLEAVER V CHOPPER
- Priponke
-
- CLEAVER.jpg (26.17 KiB) Pogledano 31288 krat
-
- CHOPPER.jpg (16.12 KiB) Pogledano 31288 krat
Ker sem imel malo delodiša sem danes popoldan obdelal dve propa. Prvi je ABC 2716/3 drugi pa ABC2716/2.
Verjetno ni potrebno povedati, da je obdelava dvokrakega mnogo enostavneje kot trokrakega.
Obdelava je do faze pred poliranje. To fazo imenujejo ''satenska'' obdelava.
Površina je odbelana z finim smirkovim papirjem in ima izgled tkanine saten.
Predvidevam, da bo po testiranjih potrebno še dodelati krake.
Verjetno ni potrebno povedati, da je obdelava dvokrakega mnogo enostavneje kot trokrakega.
Obdelava je do faze pred poliranje. To fazo imenujejo ''satenska'' obdelava.
Površina je odbelana z finim smirkovim papirjem in ima izgled tkanine saten.
Predvidevam, da bo po testiranjih potrebno še dodelati krake.
Lp Rado
Prope je potrebno pravilno čuvati pred poškodbami in udarci. Odločil sem se, da izdelam škatlo za hrambo in transport propov. Škatla je izdelana iz vezane plošče debeline 8mm. Z nasaditev propov sem uporabil najlonske vijake M6, za fiksiranje bom uporabil nizke matice M6.
Škatla še ni dokončana. Na pokrov moram še namontirati panta in vse skupaj prelakirati. Razmišljam tudi furniranju, če le najdem kakšne manjše kose furnirja.
Verjetno bom notranjost obložil z rdečim žametom. Glede na vrednost, ki bo v škatli ne bo nič narobe.
Ta škatla je manjša od treh. V tole gre 8 propov, ker pa jih imam še več sem izdelal tudi škatlo za 12 in 16 propov.
Zunanjost škatle 280x140x45
Notranjost
Detajl
Škatla še ni dokončana. Na pokrov moram še namontirati panta in vse skupaj prelakirati. Razmišljam tudi furniranju, če le najdem kakšne manjše kose furnirja.
Verjetno bom notranjost obložil z rdečim žametom. Glede na vrednost, ki bo v škatli ne bo nič narobe.
Ta škatla je manjša od treh. V tole gre 8 propov, ker pa jih imam še več sem izdelal tudi škatlo za 12 in 16 propov.
Zunanjost škatle 280x140x45
Notranjost
Detajl
Lp Rado
Re: Obdelava propelerja
V roke mi je prišel malce večji prop ABC 3015-10-75/3, dimenzije 76mm korak 1,5. Prop je namenjen za zelo močne motorje 30ccm in dvocilinderske 2x 26ccm motorje
Lotil sem se obdelave. po cca 3-eh urah brušenja, piljenja, šmirglanja, balansiranja in poliranja je izpadlo tole:
Lotil sem se obdelave. po cca 3-eh urah brušenja, piljenja, šmirglanja, balansiranja in poliranja je izpadlo tole:
Lp Rado
Re: Obdelava propelerja
, zelo lepo obdelan prop.
lp b
lp b
Re: Obdelava propelerja
Danes sem dokončal obdelavo dveh Octura propov. Obema sem porezal spodnja ušesa in jima dodal malo ''pitch-a''- naklona.
Ta postopek imenujejo ''cupinig''
Octure imajo konstanten pitch- naklon. Za boljše potisk se mu zgornji rob upogne tako, da dobi bolj žličasto obliko.
Ta postopek imenujejo ''cupinig''
Octure imajo konstanten pitch- naklon. Za boljše potisk se mu zgornji rob upogne tako, da dobi bolj žličasto obliko.
- Priponke
-
- cupping.gif (9.93 KiB) Pogledano 30283 krat
Lp Rado
Re: Obdelava propelerja
Ker ugotavljam, da so nazivni podatki in dejanske vrednosti med proizvajalci propov različne sem se odločil, da to preverim. Prijatelj Pajo (Pažin Slobodan) iz Beograda mi je posodil merilec kotov. Ta merilec je uporabljal še v tekmovanju vezanih aviomodelov, zato je malce večji. Sam bom izdelal pomanjšano kopijo takšnega merilca koraka.
V času, ko spravim vse potrebno bom koristil tega, da ugotovim dejanske vrednosti mojih propov.
V času, ko spravim vse potrebno bom koristil tega, da ugotovim dejanske vrednosti mojih propov.
Lp Rado
Re: Obdelava propelerja
Danes sem končno dočakal in po pošti prejel digitalno merilno uro z merilnim območjem 0 - 25mm.
Ker je bila ostala ''krama'' za merilec že izdelana sem se takoj lotil merjenja. Za začetek sem premeril dvokraki prop Octura X472.
Tako izgleda merilec koraka propa:
Sestavljen je iz merilne ure, prečnega nosilca, 360° kotomera in ročice.
Ker merim samo prope v premeru od 66-72 mm sem se odločil, da ne bom kompliciral z delitvenim krogom. Prop naj bi se meril na cca. 75% premera. Merilno uro sem postavil na 25,5mm od sredine. To ustreza idealni razdalji premera propa 68mm.
Merilno iglo sem zamenjal z naostrenim vijakom M2,5. Obstoječa merilna igla ima prevelik premer in je ne moreš nastaviti natančno na rob propa.
Ko je igla postavljena na rob propa uro in kotomer postavim na izhodišče ''0''
Prop zavrtim do zunanjega roba propa. Zraven drsi igla merilne ure in kotomer, ki se v tej poziciji ustavita na neki poljubni vrednosti.
Na uri je ta vrednost 18,24mm. To je vrednost, ki je izmerjena razdalja med zunanjim in notranjim robom lista propa.
Na kotomerju je odčitana vrednost 66°. To je vrednost za opravljeno pot, med zunanjim in notranjim robom lista propa.
Ko sem dobil te vrednosti sledi preračun;
360° / 66°= 5,45
5,45 x 18,24 = 99,41
Iz tega rezultata je razvidno, da ima ta prop korak 99,41 ali kot čolnarji raje operiramo s colskimi vrednostmi je to 99,41 / 25,4 = 3,91
Na tabeli prizvajalca je sicer zapisan vrednost 3,976. Razlika je tako majhna, da jo lahko zanemarim.
Ker vem, da je ta prop za moje potrebe za nijanso prevelik sledi obdelava. Lotil se bom samo zmajšanja koraka, premer ostane isti.
Ker je bila ostala ''krama'' za merilec že izdelana sem se takoj lotil merjenja. Za začetek sem premeril dvokraki prop Octura X472.
Tako izgleda merilec koraka propa:
Sestavljen je iz merilne ure, prečnega nosilca, 360° kotomera in ročice.
Ker merim samo prope v premeru od 66-72 mm sem se odločil, da ne bom kompliciral z delitvenim krogom. Prop naj bi se meril na cca. 75% premera. Merilno uro sem postavil na 25,5mm od sredine. To ustreza idealni razdalji premera propa 68mm.
Merilno iglo sem zamenjal z naostrenim vijakom M2,5. Obstoječa merilna igla ima prevelik premer in je ne moreš nastaviti natančno na rob propa.
Ko je igla postavljena na rob propa uro in kotomer postavim na izhodišče ''0''
Prop zavrtim do zunanjega roba propa. Zraven drsi igla merilne ure in kotomer, ki se v tej poziciji ustavita na neki poljubni vrednosti.
Na uri je ta vrednost 18,24mm. To je vrednost, ki je izmerjena razdalja med zunanjim in notranjim robom lista propa.
Na kotomerju je odčitana vrednost 66°. To je vrednost za opravljeno pot, med zunanjim in notranjim robom lista propa.
Ko sem dobil te vrednosti sledi preračun;
360° / 66°= 5,45
5,45 x 18,24 = 99,41
Iz tega rezultata je razvidno, da ima ta prop korak 99,41 ali kot čolnarji raje operiramo s colskimi vrednostmi je to 99,41 / 25,4 = 3,91
Na tabeli prizvajalca je sicer zapisan vrednost 3,976. Razlika je tako majhna, da jo lahko zanemarim.
Ker vem, da je ta prop za moje potrebe za nijanso prevelik sledi obdelava. Lotil se bom samo zmajšanja koraka, premer ostane isti.
Lp Rado
Re: Obdelava propelerja
Pozdravljeni;
Vidim, da se igrate z propi. Tudi jaz se, vendar v merilu 1:1.
Zadeva je taka, da za naš prototip od amijev ne dobimo nobenih pametnih podatkov, ker po razmerju masa-volumen-moč preveč odstopa od njihovih zadev. Žal oni vse skupaj delajo empirično v stilu preizkusi, zamenjaj, preizkusi, nam noiben njihov podatek ne drži dovolj dobro za uspeh. V našem primeru takšno testiranje ne pride v poštev, ker nam čez lužo nihče ne bo pošiljal dovolj propov na test, v evropi pa jih tudi ni.
Uporabljamo semi clever prop, stanjšan, malce prekovan cup in prebrušen iz Maximus ali Hydromotive PT5 propelerja.
Težava je v razmerju med izglisiranjem in končno hitrostjo. V kolikor damo gor prop, ki super izglisira, nam pride kasneje pogon na limiter, ker je čoln prelahek. V kolikor damo gor prop, ki bi zagotavljal čolnu dovolj hitrosti, težko zleze iz vode-duši motor, oziroma ima preveč slipa pri srednji hitrosti.
Približno smo se že ujeli z zmanjšanjem premera propa iz 15,65" na 15,25", ožanjem zadnjih 2/3 kraka propa in korakom
26". V končni fazi bi radi prešli na 28" korak, ki je tisti pravi za naše razmere in me zanima, če kdo na osnovi modelarskih izkušenj ve kako recimo v odstotkih ali razmerjih vpliva na hitrost izglisiranja:
- premer propa
- korak propa
- ožanje kraka propa
- sprememba vrtljajev-reduktor
Za pogoje med glisiranjem vem, da je to premer na četrto potenco krat vrtljaji na kubik, krat korak na kvadrat, ampak med izglisiranjem svoje doda še slip in tu sem droben.
Recimo razmerje:
- prop 15,25"x21" in 3.700 rpm, proti 15,25"x26" in 3300 rpm, oba z istimi karakteristikami, le korak drug. Drugo nam v končni fazi bolj odgovarja, a se mi ne sanja kako z številkami določit razmerja za prvih 1.5000 rpm.
Do sem smo prišli, čoln je uporaben, le propa je treba še nekaj odvzet in ne vem kje bi najbolj koristilo, niti ne vem kako to preverit z kalkulatorjem. Tako na oko mi je mučno.
Morda še to, da zaradi površinskega pogona ne smemo iti pretirano pod 15" z premerom.
Zna kdo butnit ven kako konkretno? Povsem bi bil zadovoljen z vašimi modelarskimi izkušnjami, voda je voda in dimenzijska razlika se da prežvečit.
Morda še kateri tip propelerja se na startu najlažje zavrti ob enakem premeru in koraku? Clever, semi clever, Choper, ET...?
Vidim, da se igrate z propi. Tudi jaz se, vendar v merilu 1:1.
Zadeva je taka, da za naš prototip od amijev ne dobimo nobenih pametnih podatkov, ker po razmerju masa-volumen-moč preveč odstopa od njihovih zadev. Žal oni vse skupaj delajo empirično v stilu preizkusi, zamenjaj, preizkusi, nam noiben njihov podatek ne drži dovolj dobro za uspeh. V našem primeru takšno testiranje ne pride v poštev, ker nam čez lužo nihče ne bo pošiljal dovolj propov na test, v evropi pa jih tudi ni.
Uporabljamo semi clever prop, stanjšan, malce prekovan cup in prebrušen iz Maximus ali Hydromotive PT5 propelerja.
Težava je v razmerju med izglisiranjem in končno hitrostjo. V kolikor damo gor prop, ki super izglisira, nam pride kasneje pogon na limiter, ker je čoln prelahek. V kolikor damo gor prop, ki bi zagotavljal čolnu dovolj hitrosti, težko zleze iz vode-duši motor, oziroma ima preveč slipa pri srednji hitrosti.
Približno smo se že ujeli z zmanjšanjem premera propa iz 15,65" na 15,25", ožanjem zadnjih 2/3 kraka propa in korakom
26". V končni fazi bi radi prešli na 28" korak, ki je tisti pravi za naše razmere in me zanima, če kdo na osnovi modelarskih izkušenj ve kako recimo v odstotkih ali razmerjih vpliva na hitrost izglisiranja:
- premer propa
- korak propa
- ožanje kraka propa
- sprememba vrtljajev-reduktor
Za pogoje med glisiranjem vem, da je to premer na četrto potenco krat vrtljaji na kubik, krat korak na kvadrat, ampak med izglisiranjem svoje doda še slip in tu sem droben.
Recimo razmerje:
- prop 15,25"x21" in 3.700 rpm, proti 15,25"x26" in 3300 rpm, oba z istimi karakteristikami, le korak drug. Drugo nam v končni fazi bolj odgovarja, a se mi ne sanja kako z številkami določit razmerja za prvih 1.5000 rpm.
Do sem smo prišli, čoln je uporaben, le propa je treba še nekaj odvzet in ne vem kje bi najbolj koristilo, niti ne vem kako to preverit z kalkulatorjem. Tako na oko mi je mučno.
Morda še to, da zaradi površinskega pogona ne smemo iti pretirano pod 15" z premerom.
Zna kdo butnit ven kako konkretno? Povsem bi bil zadovoljen z vašimi modelarskimi izkušnjami, voda je voda in dimenzijska razlika se da prežvečit.
Morda še kateri tip propelerja se na startu najlažje zavrti ob enakem premeru in koraku? Clever, semi clever, Choper, ET...?
lp
Sašo
Sašo
Re: Obdelava propelerja
To kar pišem je čisto moje razmišljanje in izkušnja.
Prvo v čem se strinjam s tabo je to, da zelo težko dobiš kjerkoli konkreten odgovor na postavljeno vprašanje. Nič kolikokrat sem po začetnih vprašanjih dobil kar dobre odgovore. Bolj ko sem prihajal do bistvenih vprašanjbolj so bili odgovori ''oviti v celofan'' v stilu, ki si ga opisal -
Ni ni sicer jasno zajkaj je temu tako ali je to strah pred konkurenco ali ,....????????????
Jaz sicer ne zahajam v matematične izračune , pač pa gledam kaj delajo drugi (ki to kao znajo) in zbiram podatke, slike ,tabele,...........
Povem lahko, da vedno bolj spoznavam resnico o pravilnem izboru in ta je
Iz mojih opazovanj vsi obdelovalci stremijo k optimalni obliki lista, ki izgleda približno tako:
Če pogledaš špice so nekje med Cleaver in Choper propom. Spodnji jezik je zelo zmanjšan (detongueing). Če je ta jezik dolg prop dobro pospeši, vendar omejuje zgornje obrate. Kakšno in koliko je to razmerja,......
Nekaj iz mojega arhiva, mogoče bo v pomoč.
Teorija velikih propov
http://www.propmd.com/propeller-basics.html#rpm6
Teorija obdelave malih propov.
http://www.rcboat.com/prop.htm
Prilagam tudi del mojih zapiskov o propih in terminologiji za lažje razumevanje.
Prvo v čem se strinjam s tabo je to, da zelo težko dobiš kjerkoli konkreten odgovor na postavljeno vprašanje. Nič kolikokrat sem po začetnih vprašanjih dobil kar dobre odgovore. Bolj ko sem prihajal do bistvenih vprašanjbolj so bili odgovori ''oviti v celofan'' v stilu, ki si ga opisal -
.empirično v stilu preizkusi, zamenjaj, preizkusi, nam noben njihov podatek ne drži dovolj dobro za uspeh
Ni ni sicer jasno zajkaj je temu tako ali je to strah pred konkurenco ali ,....????????????
Jaz sicer ne zahajam v matematične izračune , pač pa gledam kaj delajo drugi (ki to kao znajo) in zbiram podatke, slike ,tabele,...........
Povem lahko, da vedno bolj spoznavam resnico o pravilnem izboru in ta je
Osnova do katere sem prišel je naslednja. Naši motorji v kategoriji FSR-O potrebujejo prop premera 66 - 72mm, korak propa je med 1,4-1,7. V ponudbi je več proizvajalcev propov, ki so v teh dimenzijah, a različnih oblik krakov. Po moje so ''najstaromodnejše'' oblike propi Octura in Prather. Ti propi so čez lužo necenjeni. V našem okolju so boro sprejeti in tudi uporabljani. Naslednja kategorija, ki so zelo razširjeni, to so ABC in Prop shop in naslednja razvrstitev v katero spadajo Propworkswest In Voodoo propi. Pri obdelavi vseh teh propov sodelujejoi tudi stari prekaljeni mački, ki so v tem poslu že krepko čez 30 let in z vsemi dosegajo odlične razultate. Kateri propi so najboljši je enako debati o kuri in jajcu.preizkusi, zamenjaj, preizkusi,..............
Iz mojih opazovanj vsi obdelovalci stremijo k optimalni obliki lista, ki izgleda približno tako:
Če pogledaš špice so nekje med Cleaver in Choper propom. Spodnji jezik je zelo zmanjšan (detongueing). Če je ta jezik dolg prop dobro pospeši, vendar omejuje zgornje obrate. Kakšno in koliko je to razmerja,......
Nekaj iz mojega arhiva, mogoče bo v pomoč.
Teorija velikih propov
http://www.propmd.com/propeller-basics.html#rpm6
Teorija obdelave malih propov.
http://www.rcboat.com/prop.htm
Prilagam tudi del mojih zapiskov o propih in terminologiji za lažje razumevanje.
- Priponke
-
- TEMINOLOGIJA PROPOV.doc
- (230.5 KiB) Prenešeno 183 krat
Lp Rado
Re: Obdelava propelerja
Zdravo;
(Če smetim temo, bom hitro zbrisal.)
Zaenkrat je nastalo tole na sliki. Originalnemu Maximusu 15,625"x26" smo zmanjšali premer na 15,25" in mu prišpičili konice krakov v semi cleaver, ter natolkli malo dodatnega cupa. Dodali smo še malce sprememb kot je rezanje "trobente" na pestu, brušenje profila krakov v čisti klin z radiusom prednjega roba 0,5 mm. Manj si ne upam, da ne bi po pomoti samega sebe razrezal, če med plavanje z nogo brcnem v propeler. Svilenega finiša si nismo upali, ker se zdi, da bo nepoliran prop takoj zrjavel.
Če bo prop še vedno prehud, bomo kar v marini porezali špičke v čistejšo cleaver obliko, premera pa ne bomo več manjšali. Po premisleku smo si dejali, da je itak potreben rezervni prop in, če ga zaserjemo bo pač za rezervnega, bog pomagaj. Če uspesmo pa privarčevali kar precej ojrotov, ki nam bi jih pobrali čez lužo za podobno početje.
@tornado;
Pri površinskih propih za "prave" gliserje se precej pozna, če so zbrušeni v klin, da imajo oster prednji rob. Profila v pravem pomenu besede ni, je le klinasta širitev do zadnjega roba. Na gornjih slikah je videti, kot bi bil prednji rob pri modelarskih propih malce manj oster, če ne že kar nekam profilno zbrušen. Zelo sem radoveden kaj je okrog tega pri modelih.
(Če smetim temo, bom hitro zbrisal.)
Zaenkrat je nastalo tole na sliki. Originalnemu Maximusu 15,625"x26" smo zmanjšali premer na 15,25" in mu prišpičili konice krakov v semi cleaver, ter natolkli malo dodatnega cupa. Dodali smo še malce sprememb kot je rezanje "trobente" na pestu, brušenje profila krakov v čisti klin z radiusom prednjega roba 0,5 mm. Manj si ne upam, da ne bi po pomoti samega sebe razrezal, če med plavanje z nogo brcnem v propeler. Svilenega finiša si nismo upali, ker se zdi, da bo nepoliran prop takoj zrjavel.
Če bo prop še vedno prehud, bomo kar v marini porezali špičke v čistejšo cleaver obliko, premera pa ne bomo več manjšali. Po premisleku smo si dejali, da je itak potreben rezervni prop in, če ga zaserjemo bo pač za rezervnega, bog pomagaj. Če uspesmo pa privarčevali kar precej ojrotov, ki nam bi jih pobrali čez lužo za podobno početje.
@tornado;
Pri površinskih propih za "prave" gliserje se precej pozna, če so zbrušeni v klin, da imajo oster prednji rob. Profila v pravem pomenu besede ni, je le klinasta širitev do zadnjega roba. Na gornjih slikah je videti, kot bi bil prednji rob pri modelarskih propih malce manj oster, če ne že kar nekam profilno zbrušen. Zelo sem radoveden kaj je okrog tega pri modelih.
lp
Sašo
Sašo
Re: Obdelava propelerja
Kolikor je videti na modelarskih propih je osnova lista klin. Logično je, da je čim tanjši zaradi prehoda skozi vodo. Govora o kakšnem profilu ala letalsko krilo niti slučajno ni.
Lp Rado
Re: Obdelava propelerja
Danes sem svojemu orodju za obdelavo propa dodal že dolgo nagledani in željeni tračni brusilnik. Po dolgem iskanju primernega in cenovno ugodnega, sem se odločil za - PROXXON tračni brusilnik BSL 220/E.
Takoj sem opravil test na surovem dvokrakem propu. Prvi občutek in vtis je zelo dober. Površino tanjša zelo enakomerno v lepem radijusu po obliki lista. mislim, da bo tako učinkovit tudi na 3- krakem propu.
Ker je to zelo ''nežno'' orodje bo za odbelavo potrebno malce več časa. Sčasoma bom pridobil več rutine in bo delo precej olajšano.
Takoj sem opravil test na surovem dvokrakem propu. Prvi občutek in vtis je zelo dober. Površino tanjša zelo enakomerno v lepem radijusu po obliki lista. mislim, da bo tako učinkovit tudi na 3- krakem propu.
Ker je to zelo ''nežno'' orodje bo za odbelavo potrebno malce več časa. Sčasoma bom pridobil več rutine in bo delo precej olajšano.
- Priponke
-
- Proxxon.jpg (32.14 KiB) Pogledano 29439 krat
Lp Rado
Re: Obdelava propelerja
Za boljšo kontrolo in kvaliteto obdelave sem si nabavil priročno merilo za merjenje debeline lista. Merilo sem zaradi specifike malo dodelal. Problem je namreč v ukrivljenosti lista propelerja. V ta namen sem na eni strani dodal navojni čepek, ki mi omogoča natančno merjenje debeline. Na poskusnem listu propa sem samo pri obdelavi notranjost lista izmeril stanjšanje za 0,2mm.
Grobo obdelana notranja stran lista:
Merilnik:
Dodan merilni čep:
Naslednji pripomoček, ki sem ga nabavil za kontrolo je precizna tehtnica. Prope izmerim pred in po obdelavi. Na Octura X472 sem težo zmanjšal za 6g, kljub temu, da so listi zelo stanjšani. Pri velikih obratih motorja tudi 6g ni zanemarljiv podatek.
Nabavil sem nekaj surovih propov proizvajalca Voodoo.
Jekleni 17-4 PH- surovec. Baje identičen materijal kot materijal za lopatice turbine lovca F-16.
Luknje so malce pretesne za os dbeline 1/4 (0,250'') cole. V ta namen sem kupil povrtalo dimenzije 0.251''.
Po obdelavi pričakujem v ''nulo'' uravnotežen prop, z minimalno debelino listov in minimalno težo!
Grobo obdelana notranja stran lista:
Merilnik:
Dodan merilni čep:
Naslednji pripomoček, ki sem ga nabavil za kontrolo je precizna tehtnica. Prope izmerim pred in po obdelavi. Na Octura X472 sem težo zmanjšal za 6g, kljub temu, da so listi zelo stanjšani. Pri velikih obratih motorja tudi 6g ni zanemarljiv podatek.
Nabavil sem nekaj surovih propov proizvajalca Voodoo.
Silicij bronza 376Voodoo Props, LLC. is a Michigan based manufacture of R/C model boat propellers for the Gas, Nitro, and Electric model boaters. Voodoo was the first in model R/C boats to introduce 17-4 PH stainless steel and 376 silicon bronze propellers to the market place. Voodoo collaborated with the most respected prop suppliers in the world to deliver this line of world class propellers. Its 17-4 PH stainless steel is by far the best known material for this hobby. 17-4 PH stainless is the same material used in the manufacture of turbine blades for the F16 fighter which allows for the lightest and thinnest propeller material that will hold up to the high RPM motors being developed today. 17-4 PH is not effected by saltwater and the elements, so no more corroded green propellers in your box. They also give the best scale appearance of any props on the market.
Jekleni 17-4 PH- surovec. Baje identičen materijal kot materijal za lopatice turbine lovca F-16.
Luknje so malce pretesne za os dbeline 1/4 (0,250'') cole. V ta namen sem kupil povrtalo dimenzije 0.251''.
Po obdelavi pričakujem v ''nulo'' uravnotežen prop, z minimalno debelino listov in minimalno težo!
Lp Rado