Naah, me rame dovolj bolijo že od samega tipkanja.
Bolj mi na misel prihajajo mašince za milne mehurčke, takole ene 3 ali 4 po polju na strateških mestih ter meditacija v senci z opazovanjem dogajanja ...
Elektra F5J FAI Super Light
):
..spet smo mal testiral oz. zdej že treniramo. Model leti kot po tirnici. Kdo pravi da majnša masa ni pomembna...oja oja... 
Zgleda da je šla konkurenca z medvedim spat...očitno bom drugo leto sam sebi konkurenca...
Vreme je v teh dneh kot nalašč za treniranje saj blaga dviganja silijo pilota da ima prvič; dobr nastavljen model in drugič; mirno roko...se vidimo
Ah to sem pozabu. Tista dva stuba sem obakrat zahaklu na istem mestu, vmes sem pa naredu en kilometerski prelet...še neki za Mateja
Zgleda da je šla konkurenca z medvedim spat...očitno bom drugo leto sam sebi konkurenca...
Vreme je v teh dneh kot nalašč za treniranje saj blaga dviganja silijo pilota da ima prvič; dobr nastavljen model in drugič; mirno roko...se vidimo
Ah to sem pozabu. Tista dva stuba sem obakrat zahaklu na istem mestu, vmes sem pa naredu en kilometerski prelet...še neki za Mateja
- Priponke
-
- FAI 14.11.2011 polz-1.jpg (172.21 KiB) Pogledano 3421 krat
-
matej rozman
- Freak
- Prispevkov: 852
- Pridružen: 26 Jul 2005, 15:06
- Kraj: Velenje
Jaz sem slišal drugačerossi napisal/-a:
Zgleda da je šla konkurenca z medvedim spat...očitno bom drugo leto sam sebi konkurenca...
rossi napisal/-a:
Ah to sem pozabu. Tista dva stuba sem obakrat zahaklu na istem mestu, vmes sem pa naredu en kilometerski prelet...še neki za Mateja
Vabljen, bomo veseli tvoje družbe
plp, Matej
če se lahko vključim.. okoli male mase modela.
Mala masa modela (in z njo tesno vezana ploskovna obremenitev krila) najbolj prispeva k mali hitrosti vertikalnega padanja, kar očitno zelo prav pride pri jadranju v šibkih termičnih vzgornikih, kar zna biti odločilnega vpliva pri tistih mejnih pogojih, kjer lahki modeli rahlo pridobivajo višino težji pa vrtijo nule ali celo padajo.
Ko gre brutalno gor, tam ni več tako pomembno (za pridobivanje višine) ali si težek ali lahek.
Mala ploskovna obremenitev krila ima tudi znaten vpliv na polaro letala v kroženju, kjer lahki modeli v kroženju z malim premerom krožnice bistveno maj zgubljajo višine, kot modeli z večjo ploskovno obremenitvijo (kateri bi krožili z istim premerom). To je odločilno pri ozkih termičnih balonih.
Seveda pa mala ploskovna obremenitev krila postane žebelj v krsto prodornosti modela, kar je katastrofalno v pogojih, ko zapiha zmeren veter in je treba stati...bingljati z nosom proti vetru nad kakšnim punkeljčkom kjer se pojavi vzgornik (eni rečejo "val") ali pa če bi se radi obdržali v vzpenjajočem delu rotorja, ki pripotuje prek terena. Tu je prodornost modela bistvena. prodornost je zmožnost letenja s povečano brzino, brez da bi se hitrost padanja drastično povečevala.
To se kaže v tem, da v vetru tiščimo lahek model na nos da sploh še napredujemo in s tem bogato zapravljamo gvišino (potencialno energijo pretvarjamo v kinetično), težji model pa samo rahlo pritisnemo na nos in to je to! (no, tudi flape in flaperone lahko ob tem koristno uporabimo)
Mislim, da se je treba vprašati za nazaj, kako vreme je bilo na preteklih tekmah F5J. To je dobro vodilo, za izbiro primernega modela.
Običajno se prvi leti naredijo v bolj "mrtvem" vremenu. Tu rabimo višino in čim manjše propadanje modela, da se z začetno višino obdržimo čim dlje..torej do konca.
Potem se pri naslednjih turnusih vreme začne prebujati.. trgajo se baloni, kateri nekatere rečijo tik pred tlemi, nakatere pa že ponesejo visoko pod oblake. Tu ni nveč tako pomembna minimalna ploskovna obremenitev (lahek model)
Potem se vreme prebudi, "da trga gate"! Tu rabimo težek in prodoren model, saj je termike dovolj da popnemo visoko, a ker je termike veliko, se vmes najdejo tudi precejšnja področja padajožih zračnih tokov ("abvindi") in če se s počassnim in lahkim modelom znajdemo v njih, izgubimo veliko dragocene višine preden se jim iztrgamo iz objema.. zato se tu obnesejo hitri modeli ki so tudi prodorni obenem. Tako hitro pobegnemo iz "abvindov" ter v krajšem času prečešemo teren v iskanju nove termike. Tudi daljši prelet do skupine, ki očitno jadra v stebru, je manj tvegan, je kratek in učinkovit.
Nato se lahko pojavi "oblačna ciroza", ki ubije termiko in pojavi se močan veter.
Tu pa ni druge, kot močna "raketa", ki nas hitro ponese visoko, potem pa prodornost, ki nam omogoča da se obdržimo tam, kjer nam gre še najmanj dol.
Ali lahko z enim modelom, ki mu ustrezno menjamo velikost krila (več vrst krilnih podaljškov), ali mu ustrezno dodajamo ali odvzemamo balast, ali mu efikasno menjamo ukrivljenost profila in morda vse skupaj, pa je sedaj vprašanje.
Mislim, da se bo drugo leto pokazalo, ali je možno doseči maksimalen rezultat z dvema različnima, ali enim prilagodljivim modelom.
Bo še zanimivo!
Po moje imajo močni a lahki modeli potencial, saj jih lahko po želji obremenimo ali razbremenimo, kajti s spreminjanjem ploskovne obremenitve lahko dosežemo velik razpon uporabnosti... (na najbolj enostaven in učunkovit način) seveda, če le ni osnovni profil krila izbran "mimo"...
LP Mitja
Mala masa modela (in z njo tesno vezana ploskovna obremenitev krila) najbolj prispeva k mali hitrosti vertikalnega padanja, kar očitno zelo prav pride pri jadranju v šibkih termičnih vzgornikih, kar zna biti odločilnega vpliva pri tistih mejnih pogojih, kjer lahki modeli rahlo pridobivajo višino težji pa vrtijo nule ali celo padajo.
Ko gre brutalno gor, tam ni več tako pomembno (za pridobivanje višine) ali si težek ali lahek.
Mala ploskovna obremenitev krila ima tudi znaten vpliv na polaro letala v kroženju, kjer lahki modeli v kroženju z malim premerom krožnice bistveno maj zgubljajo višine, kot modeli z večjo ploskovno obremenitvijo (kateri bi krožili z istim premerom). To je odločilno pri ozkih termičnih balonih.
Seveda pa mala ploskovna obremenitev krila postane žebelj v krsto prodornosti modela, kar je katastrofalno v pogojih, ko zapiha zmeren veter in je treba stati...bingljati z nosom proti vetru nad kakšnim punkeljčkom kjer se pojavi vzgornik (eni rečejo "val") ali pa če bi se radi obdržali v vzpenjajočem delu rotorja, ki pripotuje prek terena. Tu je prodornost modela bistvena. prodornost je zmožnost letenja s povečano brzino, brez da bi se hitrost padanja drastično povečevala.
To se kaže v tem, da v vetru tiščimo lahek model na nos da sploh še napredujemo in s tem bogato zapravljamo gvišino (potencialno energijo pretvarjamo v kinetično), težji model pa samo rahlo pritisnemo na nos in to je to! (no, tudi flape in flaperone lahko ob tem koristno uporabimo)
Mislim, da se je treba vprašati za nazaj, kako vreme je bilo na preteklih tekmah F5J. To je dobro vodilo, za izbiro primernega modela.
Običajno se prvi leti naredijo v bolj "mrtvem" vremenu. Tu rabimo višino in čim manjše propadanje modela, da se z začetno višino obdržimo čim dlje..torej do konca.
Potem se pri naslednjih turnusih vreme začne prebujati.. trgajo se baloni, kateri nekatere rečijo tik pred tlemi, nakatere pa že ponesejo visoko pod oblake. Tu ni nveč tako pomembna minimalna ploskovna obremenitev (lahek model)
Potem se vreme prebudi, "da trga gate"! Tu rabimo težek in prodoren model, saj je termike dovolj da popnemo visoko, a ker je termike veliko, se vmes najdejo tudi precejšnja področja padajožih zračnih tokov ("abvindi") in če se s počassnim in lahkim modelom znajdemo v njih, izgubimo veliko dragocene višine preden se jim iztrgamo iz objema.. zato se tu obnesejo hitri modeli ki so tudi prodorni obenem. Tako hitro pobegnemo iz "abvindov" ter v krajšem času prečešemo teren v iskanju nove termike. Tudi daljši prelet do skupine, ki očitno jadra v stebru, je manj tvegan, je kratek in učinkovit.
Nato se lahko pojavi "oblačna ciroza", ki ubije termiko in pojavi se močan veter.
Tu pa ni druge, kot močna "raketa", ki nas hitro ponese visoko, potem pa prodornost, ki nam omogoča da se obdržimo tam, kjer nam gre še najmanj dol.
Ali lahko z enim modelom, ki mu ustrezno menjamo velikost krila (več vrst krilnih podaljškov), ali mu ustrezno dodajamo ali odvzemamo balast, ali mu efikasno menjamo ukrivljenost profila in morda vse skupaj, pa je sedaj vprašanje.
Mislim, da se bo drugo leto pokazalo, ali je možno doseči maksimalen rezultat z dvema različnima, ali enim prilagodljivim modelom.
Bo še zanimivo!
Po moje imajo močni a lahki modeli potencial, saj jih lahko po želji obremenimo ali razbremenimo, kajti s spreminjanjem ploskovne obremenitve lahko dosežemo velik razpon uporabnosti... (na najbolj enostaven in učunkovit način) seveda, če le ni osnovni profil krila izbran "mimo"...
LP Mitja
...ja itak to je že tradicijabike-2007 napisal/-a:Aha spet bo topla voda tukaj....
No danes pa en maratonski let....če me nebi začel u vratu in križu štihat bi bilo krepko čez eno uro. No ja teh 50min pa tudi ni tako slabo. Včasih sma to s Samčijem mela za froštih a ne....
- Priponke
-
- FAI 16.11.2011 Polz-1.jpg (221.1 KiB) Pogledano 3775 krat
Ob takšnih pogojih kot so te dni, lahko še punco naučim leteti, da bo nardila takšne graferossi napisal/-a:
Vreme je v teh dneh kot nalašč za treniranje saj blaga dviganja silijo pilota da ima prvič; dobr nastavljen model in drugič; mirno roko...se vidimo
... S očetom mečema 1m jadralce in skoraj vsakič pojadrava iz 15m Stubi so res dobri!Na žalost pa je treba hoditi v šolo in službo, pa se zamudi najboljši čas za letenje.
Tako kot je lansko leto spalarossi napisal/-a: Zgleda da je šla konkurenca z medvedim spat...očitno bom drugo leto sam sebi konkurenca...
Ampak konkurenca pa mislim da je bila precej dobra... Vsaj po rezultatih.
