Portal Modelarji.com

Tako je, original MVVS izpuhi za 2,5ccm in 3,5ccm so dovoljeni. Več v pravilih:

"Maximum silencer length is 140mm. No header or tuned pipes are allowed to be used. The muffler must sit directly against the cylinder head without using a connecting pipe. The only exceptions are factory supplied, inline mufflers, for the .15 and .21 MVVS engines only. Extension parts may be used to get the muffler exit outside of the fuselage."

Vid hvala za pojasnilo..

Po vgradnji tečajev in krmilnih površin je na vrsti barvanje. Folija ima barvo vanilije. Odločil sem se za barvno shemo, ki bo podobna tisti, ki jo ima Aviatik 101.37, razstavljen v muzeju na Dunaju in ima zgornje površine v dveh sivih barvah: svetlo siva in temno siva (RAL 7036 in 7012). V publikaciji Insignia piše, da je imel slovenski Aviatik 38.53 enako barvno shemo.

Barvanje sem poenostavil, da bi prihranil na delu in na teži, izgled pa ne bi dosti trpel.
Zato sem folijo v barvi vanilije na spodnji strani krila pustil nepobarvano, na zgornji strani pa sem čisto na tanko napršil le temno siv odtenek.
Stvar je po moje kar dobro uspela, kar je posebej dobro videti na sliki, ki je slikana proti svetlobi. Na njej se vidi leseno strukturo krila, prosojnost folije in zelo tanko plast sive barve.

Big A napisal/-a: ↑14 Okt 2020, 09:18 Na njej se vidi leseno strukturo krila, prosojnost folije in zelo tanko plast sive barve.

Super. Mojstrsko delo.

Hvala Miloš.
Tudi sam sem zadovoljen.
Predhodno sem suho barvo tudi postopno preizkusil do temperature 150 stopinj, več na potrebujem. Folija se krči že od 100 stopinj naprej. Model je sedaj v celoti pobarvan. Naslikati mu je treba še slovenske trobojnice, čakam pa tudi še Vidove nalepke. Vid z nalepkami na oracover nima problemov, je pa vprašljivo, kako bojo nalepke prijele na oratex. Morda si bom pomagal z oratex hot seal lapilom. Če ne bo uspelo, bom nalepke zanemaril.

Včasih je več težav. Že tretjič poizkušam izdelati nosilec zgornjega krila. Do sedaj noben ni bil zadovoljivo trden in hkrati dovolj lahek. Magična beseda je seveda karbon..

Konstrukcija Aviatika vsebuje nekaj originalnih rešitev, ki olajšajo pravilno sestavljanje in kasnejšo uporabo modela.
Z dvokrilci je več dela. Polega vsega ostalega je treba poskrbeti tudi za pravilen medsebojni položaj obeh kril.
To pri Aviatiku ni težava, če se pri gradnji držimo določenega zaporedja.
Najprej v trup vgradimo spodnje krilo in pri tem poskrbimo za medsebojno pravokotnost in vpadni kot. Pri aviatiku je vpadni kot cca 1,5 stopinje in spodnja površina krila je vzporedna z osjo trupa.
Sledi pritrditev zgornjega krila. Najprej po načrtu (slika 15) izdelamo šablono iz vezane plošče, ki služi za izdelavo krilnih podpornikov in namestitev sider v obeh krilih (slika 16). Podporniki so izdelani iz karbonskih paličic premera 2 mm, ki so na obeh koncih zaključene s plastičnimi očesi, v sidrih pa so medeninaste krogelne glave premera 3 mm. Sidra v krila vlepimo na predvideno mesto, ob tem pa naj bodo sidra pritrjena na šabloni. Uporabimo dober 5 minutni epoxy (slika 17).. Odveč je reči, da je treba biti natančen in brez šablone nam ne bo uspelo.
Na vsaki strani kril imamo po štiri podpornike, ki poskrbijo za trden, lahek in zlahka razstavljiv spoj zgornjega krila s spodnjim (slika 18).
Po izdelavi krilnih podpornikov in pritrditvi zgornjega krila, čisto na koncu, v trup vlepimo parazol (srednji nosilec). Le tako bo zgornje krilo lepo ležalo na nosilcih brez zategovanja in krivljenja.

Repna ostroga je iz 4mm debele avio šper plošče, ki je v trup vlepljena s 30 minutnim epoxyem pomešanim z mikrobaloni.
Trup je na mestu pritrditve ojačan. Ostroga se zaključuje z jekleno žico premera 2 mm, ki je na šper pritrjena z aluminijasto objemko. Nekoliko povečana ostroga ni prav nič odveč. Trup je zato precej poravnan s podlago, kar pomembno olajša manevriranje po tleh in vzletanje...
Barval bom, ko se lepilo posuši.

Danes bom iz maskirne folije izdelal šablone za barvanje ševronov. Dobil sem tudi čudovite nalepke od Vida.
Barvanje je boljše od nalepk, ker ni nevarnosti, da bi odstopalo, pa tudi izgled je bolj avtentičen.
Trajalo bo še par dni, ker je treba za vsako od treh barv počakati da se posuši preden nadaljujem z drugo.
O teži zaenkrat še ne morem biti natančen. Lahko pa rečem, da bo veliko lažji od starega.

Jaz sem pa svojo floto pospravil na gauge, upam, da jih letos še poženem na vsaj eni tekmi

Tale covid je res nadloga. Same omejitve. Lahko pa modelarim brez ovir .
Aviatik je pobarvan in tako rekoč sestavljen. Vidove nalepke so se lepo prijele. Take slovenske oznake je novembra 1918 imel aviatik 38.53 pod poveljstvom generala Majstra z letališčem v Šiški.
Modelu je treba izdelati še parazol in kaputažo.
Pritrditev motorja sem prihranil za konec, da bom lahko s premikanjem naprej-nazaj po potrebi nekoliko uravnaval težišče.

Super izgleda, Andrej Me veseli, da so šle nalepke lepo tudi na oratex.

Med tem sem svojega zaključil. Če odmislim boleče dejstvo, da sem pod pokrov motorja montiral kar 200g svinca sem z končnim izdelkom več kot zadovoljen. Testni leti bodo pokazali če lahko kakšen košček svinca odstranim, a za začetek sem šel z težiščem na sigurno. Trenutna teža pripravljenega na vzlet je tako 1580g. Če bo preveč bom zamenjal pilota z lažjim, kar bo sigurno odneslo del prednje obtežitve. Vreme za fotografiranje danes je, za testni let pa bom počakal na vseže pokošeno stezo.

Vid, lepo ti je uspelo. Svinec v nosu je res nadloga, ampak meni je aviatik leta 2006 s 300 grami svinca tehtal 1800 gramov. Pa je vseeno letel.

Moj sedanji aviatik bo tehtal veliko manj. To je poleg izgleda tudi glavni razlog, da nisem šel popravljat starega, ampak sem se ga lotil na novo.
Po grobi oceni bo tehtal manj kot 1400 gramov. Seveda, če ga bom 'olajšal'.
Danes sem končal z izdelavo parazola, s katerim bom težo modela znižal za več kot 30 gramov. Originalni parazol iz vitroplasta tehta 70 gramov,
novi iz karbona pa tehta pol manj. Podporniki so iz 5 mm debelih karbonskih cevk, plošča pa je sendvič iz topolove vezane plošče in karbonske tkanine. Po občutku je dovolj trden. Lepil sem z najmočnejšim lepilom, ki ga imam - UHU endfest.
Zamenjal bom tudi kolesa. Aluminijasta s špicami tehtajo 60 gramov, nadomestna iz balze pa tehtajo okrog 25 gramov.
Tudi 'fake' motor in strojnice bodo šle stran, pa bo še kakšnih 50 gramov manj. Skupaj to znese več kot 100 gramov prihranka.
Aviatik ima površino kril 39 dm2. Ob predvideni teži bo krilna obremenitev okrog 35 g/dm2... enako kot lahki jadralni modeli. To mora leteti!

Danes sem kupil novo tehtnico ker je stara po kakih 20 letih odpovedala. Pri Mimovrste sem dal manj kot 7 evrov.
Prvi preizkus je bil seveda tehtanje aviatika. Na model sem naložil vso opremo - razen kaputaže, ki je še ni:
motor, rezervoar, propeler, spiner, pa pet servomotorjev, sprejemnik, stikalo, baterijo, pa vse palčke in ta lahka kolesa, pilot, parazol..
Seveda skupaj s kaputažo bo teža pogledala preko 1400 gramov. Sedaj mi je žal, da sem uporabil nosilec motorja, ki tehta okroglo 40 gramov.
Imam tudi pol lažjega, ampak naj bo tako kot je, ker ne bom vrtal novih lukenj v požarno steno

Andrej super... Teza je odlicna ... Pa se motor saito golden knight... Kaputaze nerabis naj se vidi motor haha

Prednja palčka je ukrivljena, ker je predolga. Treba bo izdelati nekoliko krajšo.

Motor je obrnjen navzdol, da bo model manj umazan od izpuha in da se bo bolje hladil, ker bo na odprtem. Seveda pa bo treba na bok modela dograditi
še vtičnico za gretje svečice, ker bo ta pod trupom težko dostopna.

Poleg teže je treba ujeti tudi težišče. To je tretja reinkarnacija tega modela; pri drugem sem na trupu označil, kje mora biti težišče...
cca 2 cm za sprednjim robom spodnjega krila, zato mi sedaj ne bo treba ugibati.
Aviatik je opremljen in vsa krmila delujejo. Imam še nekaj težav, ker sem premalo natančno izdelal krilne opornice. Zgornje krilo ne sede lepo, zato bom moral dve ali tri paličice izdelati a novo.
Težišče bo na pravem mestu, če bo v nosu še kakšnih 30-40 gramov... ravno prav, da izdelam primerno kaputažo iz kompozita.
Pri aviatikih obstaja zares veliko število različnih oblik in izvedb hladilnikov.
Pri mojem bo kaputaža narejena po fotografiji slovenskega aviatika iz leta 1918, posneta ob današnji Verovškovi cesti v Ljubljani. Ker so se motorji pregrevali, so na terenu pogosto letali brez pokrova motorja kot je to (bolj slabo) vidno tudi na fotografiji.
Pri modelu bo Saito obrnjen na glavo.

Neenakomerno obremenjeni podporniki zgornjega krila so mi vzeli kar nekaj časa. Vzrok težave sem ugotovil s pomočjo šablone.
Očitno sem pri lepljenju enega od sider v krilo preveč hitel, pa sem šablono odstranil še preden se je lepilo strdilo. Posledično se je sidro
nekoliko premaknilo. Popravil sem tako, da sem dve luknji za pritrditev krogličnega zgloba popilil za kakšnega četrt milimetra, pa je vse sedlo tako kot mora biti
Parazol sem potem končno lahko vlepil v trup. Na mesta spoja sem nanesel lužice 20 minutnega epoksija pomešanega z mikrobaloni in nogice parazola pomočil vanj. Ko se je lepilo posušilo, je parazol stal trdno na točno pravem mestu
Parazol iz karbona je pol lažji od starega, je bolj trden, pa še lepše izgleda. Kako se bo obnesel, bomo pa videli kasneje.
Mimogrede sem še 'zafugiral' morebitne špranje med repnimi površinami in trupom.

Sedaj je prilika za razpis delovnega mesta pilota. Imam 11 kandidatov in večina med njimi ima ustrezne delovne izkušnje.
Po selekciji so v ožji izbor prišli trije kandidati.. tretji v zadnji vrsti in prva dva v prvi vrsti.
Dokončno bo kandidat izbran v zadnjem hipu

Ker je časa zdaj razmeram primerno več, sem se lotil obnove Bristol Scouta, ki sem ga pred nekaj leti razbil. Spodnje krilo je bilo zlomljeno, druge poškodbe so bile minimalne. Model je presenetljivo kompliciran za poletanje. V zraku pa je letel lepo. Res pa je, da sem ga takrat vozil z asp motorjem ki ni deloval najboljše. To je tudi razlog da je po poškodbi končal na omari in ni šel na popravilo.
Zdaj je spet v enem kosu. Manjkajo mu še nova kolesa in nekaj napenjalnih žic med krili. To bom v kratkem izdelal. Trenutno nima servo motorjev, motor pe je "dummy" 3D natisnjen Saito, ker so pravi vsi pritrjeni na letečih modelih. V trenutnem stanju mu lahko v enem popoldnevu vgradim opremo in je ponovno leteč. Ko bo vreme in volja, da bi z njim ponovno letel bom to tudi naredil.

Čestitke Vid!

Moj Aviatik še ni končan. Zadnje dni sem se ukvarjal z motorjem. Moj 15 let stari Saito mi je nazadnje nagajal. Ni dal dovolj moči, da bi Junkers poletel s tal. In to kljub temu, da so bili ventili nastavljeni, da je gorivo imelo dovolj nitrometana in da je bila kompresija odlična. Zato sem se odločil za servis. Kupil sem nove ležaje in skrbno očistil sestavne dele. Motor sedaj deluje dobro in na testni mizi se je propeler 10X4 veselo zavrtel preko 11.000 vrtljajev. Motor je že montiran na nosilec, napeljati je treba še bovden za plin...
Manjkajočo kaputažo bom v kratkem dobil od kolega, ki jo bo natiskal na 3D tiskalniku.

Me veseli, da si rešil težave z motorjem Andrej

Pa še kolesa... 3D natisnjena z gumo tehtajo 28g kos. Koliko je taka oblika trpežna bo pokazalo testno letenje.

Ker mi je tomaz zrihtal novi motor os max la 15 sem opremil se eno rato... Tokrat drugace narejena drugi profil krila in vec v loma, naredil sem tudi pritrditev kril na vijake in zakljucke pri trupu.. Manjka kaputaza, je pa teza 670g brez goriva...

Dobil je se kaputazo in pilota... danes sproban in leti noro