Queen - začetniški F3P model

[Matthias Schwarzmann]

Pozdravljeni

Predstavil bi vam potek izdelave začetniškega f3p modela. Opažam namreč, da so pri nas večini modelarjev tehnike gradnje tovrstnih modelov nepoznane in se zato ne odločajo za izdelavo teh res fenomenalnih modelov. Gradnja sama po sebi ni zelo zahtevna, ne dopušča pa hitenja. Potrebno se je držati zaporedja korakov izdelave, saj je izdelava določenih korakov kasneje v procesu mnogo zahtevnejša. Objave bodo sledile poteku gradnje, za katero upam, da jo zaključim še pred koncem letošnje indoor sezone. Pisane bodo v obliki navodil »for dummies« saj želim za gradnjo tovrstnih modelov navdušiti tudi najmlajše in manj izkušene modelarje.

Gradil bom model lastne konstrukcije, katerega sestavni kosi so izdelani s CNC rezkalnim strojem iz 3mm debelega deprona. Podobne modele v obliki kitov se lahko kupi v trgovinah specializiranih za indoor-f3p modelarstvo.

Specifikacije modela:
-razpon: 900mm
-dolžina: 1090mm
-predvidena teža: 55-65g (brez baterij)
-pogon: 10-15g motor; 1-2s 120-150 mAh baterije
-servomotorji: 2x3-4g - smer in višina, ter 1x4-6g – nagib

[Matthias Schwarzmann]

1. KORAK: izrez sestavnih kosov iz panelov
Kose v panelu držijo t.i. holding tab-i (z rdečo barvo obkroženi na spodnji sliki), katere je potrebno prerezati tako, da jih nič ne ostane na kosih. Za to je potreben zelo oster modelarski nož z novim rezilom in primerna rezalna podlaga, ki ne poškoduje rezila. Uporabo običajnih olfa nožev odsvetujem, saj ti niso primerni za natančno delo. Notranje ojačitve v prvem koraku še NE odstranimo.

[Matthias Schwarzmann]

2. KORAK: izrez izpraznitve za tečaje krmilnih površin
Večina sestavnih kosov ni simetrična, kar pomeni, da je zelo pomembno na kateri strani kosa se izdela izpraznitev (glej slike). Ta je v obliki 45° posnetja. Za lažje delo je najprej potrebno začrtati potek reza, ki teče 3mm od roba kosa. Rob kosa pri rezanju poravnamo z dodatno podlago, ki nam služi kot mesto naslona rezila. Za rezanje je najbolje uporabiti britvico.

Ker gre tu za enega od zahtevnejših korakov izdelave, priporočam, da najprej potrenirate na kakem ostanku deprona.

[Matthias Schwarzmann]

Izpraznitve je potrebno izdelati na:

-višinskem krmilu

Queen_F3P_6.jpg (57.93 KiB) Pogledano 6931 krat

-obeh polovicah vertikalnega dela trupa

Queen_F3P_7.jpg (103.63 KiB) Pogledano 6931 krat

-ajleronih (potrebno je paziti, da se izdela levi in desni ajleron)

Queen_F3P_8.jpg (42.83 KiB) Pogledano 6931 krat

[Matthias Schwarzmann]

3. KORAK: izdelava šablon za barvanje-izdelavo dizajna
Ta korak je namenjen tistim, ki bi želeli izdelati zelo podroben, detajliran dizajn z zračnim čopičem (airbrush-em). Je dokaj zamuden in razen za tiste, ki so zelo vešči risanja z zračnim čopičem nepotreben! Tistim, ki izdelujete svoj prvi, drugi in tudi tretji tovrsten model svetujem, da ta korak preskočite.
Za izdelavo šablon se potrebuje podlaga (papir, strani večjega koledarja itd.) in obojestranski lepilni trak. Najprej se manjše kose lepilnega traku nalepi na notranje ojačitve. Ponovno je potrebno paziti, da je šablona pravilno orientirana. Lepilni trak lepimo na tisto stran, na kateri smo izdelali izpraznitev za tečaje. Nato se celoten kos z notranjimi ojačitvami prilepi na podlago in prereže holding tab-se. Ostane nam šablona z notranjimi ojačitvami in izpraznjen kos. Postopek ponovimo za vse kose katere bomo barvali.

[Matthias Schwarzmann]

4. KORAK: odstranitev notranjih ojačitev
Enako kot smo v prvem koraku prerezali holding tab-se, ki so držali kose v panelu lahko sedaj prerežemo še holding tab-se, ki držijo notranje ojačitve. Ostanejo nam izpraznjeni kosi, ki predstavljajo ogrodje-skelet modela. Njihova masa je nekje 10g.

[Matthias Schwarzmann]

5. KORAK: priprava krmilne površine višinskega krmila za prekrivanje
Pred prekrivanjem krmilne površine višinskega krmila je potrebno izdelati nekatere od ojačitev. Za to se potrebuje karbonski trak 3,0 x 0,13 mm, sekundno lepilo za stiropor s konico za nanašanje, aktivator za sekundno lepilo in primerno orodje za razrez karbonskega traku (škarje ali še boljše klešče-ščipalke za elektroniko). Odrežemo približno 160mm dolg trak, ki ga razpolovimo tako, da nam ostane nekje 20mm del traku, ki ni razpolovljen. Ne razpolovljen del traku vlepimo med obe polovici krmilne površine višinskega stabilizatorja, nato vsako od polovic traku nalepimo na vsako od polovic krmilne površine. Pomagamo si z maso ob katero pritisnemo krmilni površini, da le ti ostaneta v ravni liniji. Lepimo na način, da vedno najprej z aktivatorjem poškropimo depron kamor bomo nalepili ojačitev, nato nanesemo lepilo na karbonsko ojačitev in sestavimo oba kosa. Odvečen del karbonskega traku prikrajšamo na zadnjem robu krmilne površine.

[Matthias Schwarzmann]

6. KORAK: ojačitev tečajev
Pred prekrivanjem krmilne površine višinskega krmila in kril je potrebno izdelati tudi ojačitev, ki se nahaja na nasprotni strani izpraznitve tečaja. Potrebuje se polovica karbonskega traku 3,0 x 0,13mm, torej 1,5 x 0.13mm. Ojačitev je nalepljena na tisti polovici, da se nanjo naslanja konica izpraznitve tečaja. Najlažje je lepiti tako, da depronski kos leži plosko na podlagi, ki nam služi kot masa za lepljenje ojačitve. Dolžina ojačitev naj bo kak centimeter daljša od potrebne, saj na višek ojačitve NE nanesemo lepila in nam ta del tako služi kot mesto za katerega držimo ojačitev med lepljenjem. Odvečen del – višek karbonskega traku odrežemo. Ponovno je potrebno paziti, da se izdela leva in desna polovica kril.

Ojačitev tečaja krmilne površine višinskega krmila:

Queen_F3P_16.jpg (48.08 KiB) Pogledano 6809 krat

Ojačitev tečaja krmilnih površin za nagib:

Queen_F3P_17.jpg (42.52 KiB) Pogledano 6809 krat

[Matthias Schwarzmann]

7. KORAK: Sestava kril s krmilnim površinami
Pri F3P modelih se tečaj nagiba in višinskega krmila izdela ob prekrivanju modela s folijo. Zato je potrebno predhodno sestaviti oba kosa s pomočjo lepilnega traku. Med kosoma naj ostane za las debela špranja. Poravnava se opravi na za to predvidenih mestih (na slikah označeni z rdečo črto). Lepilni trak se nalepi na strani izpraznitve tečaja. Ko je višinsko krmilo sestavljeno odrežemo mesto poravnave (rez označen z zeleno barvo).

[Hvasti]

lepo

[Matthias Schwarzmann]

8. KORAK: Prekrivanje s mylar filmom
Prekrivanje kosov iz deprona z mylar filmom je kljub strahu tistih, ki še nikoli niso tega delali, eden najenostavnejših korakov gradnje F3P modelov. Potrebujemo lepilo v aerosolu (3M Super 77 Spray Adhesive) in 3 mikronski mylar film. Najprej se moramo odločiti kakšen videz folije bi želeli. Večini modelarjev je namreč všeč, da pred prekrivanjem folijo dodobra zmečkajo. Tako se doseže enoten videz folije. Nasprotno, torej da bi bila folija povem gladka brez napak je skoraj nemogoče doseči. Nadalje film z omelom iz žime lepo nagladimo na gladko površino. Če se film ne oprime površine lahko robove še dodatno prilepimo z lepilnim trakom. Nato dobro zaščitimo površino in okolico kjer bomo nanašali lepilo. Nanašanje lepila na kose iz deprona je preprosto; skoraj nemogoče je, da bi ga nanesli premalo ali preveč (pazite le, da lepilo nanesete na pravo stran). Nato kose deprona položimo s stranjo na kateri je nanešeno lepilo na film. Tukaj je potrebno paziti, da kosov ne zvijemo ali skrivimo. Počakamo toliko časa, da se lepilo strdi (zaščita na delovnem mestu kjer smo nanašali lepilo ni več lepljiva) in kose izrežemo iz folije (če smo modelarski nož medtem uporabljali še za kako drugo delo razen za izrezovanje kosov deprona iz panelov, je potrebno zamenjati rezilo). Režemo tako, da film na mestu reza malo napnemo (najlažje tako, da režemo med kazalcem in palcem). Postopek si lahko ogledate tudi na videu: https://www.youtube.com/watch?v=m25b9PURq48

[Matthias Schwarzmann]

9. KORAK: Izdelava poslikave-dizajna
Izdelava poslikave zavisi od znanja in časa, ki ga je nekdo pripravljen vložiti. Sam model poslikam zgolj toliko, da v zraku dobro razločim smer leta in orientacijo modela. Šablone izdelam iz papirja, po zunanji konturi kosa, ki ga lakiram. Uporabljam cenene barve v aerosolu. Naj poudarim, da niso vse barve dobre; te ki se obnesejo meni najdete na spodnji sliki. Do sedaj sem barval v zaprtem prostoru (seveda sem nosil ustrezna zaščitno opremo). A v prihodnje bom z aerosoli barval le še na prostem, saj sem opazil, da je čez celotno delavnico naprašen tanek sloj barve. Za zahtevne poslikave ne pozabite uporabiti šablon, ki ste jih izdelali v koraku 3.

[Matthias Schwarzmann]

10. KORAK: Izdelava ojačitev višinskega krmila
Zavedati se je potrebno, da je depron material namenjen uporabi v gradbeništvu, kjer so pomembne njegove izolativne lastnosti in ne toliko tolerance dimenzije in oblike. Ravnost plošč deprona, ki je navadno pomembna pri izdelavi običajnih modelov tu ni zelo pomembna, saj je za ravnost depronskih delov modela najpomembnejša ustrezna izdelava karbonskih ojačitev. Tekom izdelave ojačitev bomo lahko izravnali še tako krive kose deprona, oz. ob nepravilni izdelavi ojačitev izdelali neraven kos. Tako je pomembno, da ob izdelavi karbonskih ojačitev kos iz deprona leži na ravni podlagi in je obtežen po vsej površini.
Izdelavo karbonskih ojačitev višinskega krmila pričnemo z izdelavo šablone, ki jo z dvostranskim lepilnim trakom prilepimo na kos, ki nam hkrati služi kot držalo šablone in obtežba deprona (v mojem primeru je to kos umetnega marmorja; lahko se uporabi kateri koli material, pomembno je zgolj to da je raven). Šablona nam služi za izdelavo prvih dveh karbonskih ojačitev, ki nam določita geometrijo ostalih ojačitev. Karbonske ojačitve se zapiči v depron in se jih utrdi s sekundnim lepilom, prav tako se s sekundnim lepilom poveže mesta kjer se stikajo karbonske ojačitve. Z rdečo barvo so označene karbonske palice premera 0,5mm in z zeleno premera 0,28mm.

[Matthias Schwarzmann]

11. KORAK: Izdelava ojačitev krmilnih površin nagiba
Enako kot pri izdelavi ojačitev višinskega krmila, je najprej potrebno izdelati šablono za izdelavo prvih dveh karbonskih ojačitev, ki definirata geometrijo ostalih ojačitev.

[Matthias Schwarzmann]

12. KORAK: Izdelava ojačitev trupa in kril; 1. del
Za ojačitev stranic trupa in prednjega robu krila se uporabi polovico 3x0,13mm karbonskega traku. Z lepljenjem karbonskega traku na depron sem v preteklosti imel kar nekaj težav. Tako predlagam sledeč način dela, ki se mi trenutno obnese: Rob kosa deprona kamor bomo lepili karbonski trak mora viseti v zraku. Lahko ga podložimo ali pa ta visi preko roba mize in ga obtežimo. Karbonski trak najprej z manjšo količino sekundnega lepila pritrdimo na njegovem začetku in koncu (po potrebi tudi na več mestih vmes). Ko je trak okvirno pritrjen, ga z nizko viskoznim sekundnim lepilom zalepimo po celotni dolžini. Edino lepilo, ki se meni obnese je BSI Super Gold Thin foam safe. Sam sem ga naročil iz Anglije in sem ga skupaj s carinami in ostalimi postopki plačal kot pravo zlato. Sem pa medtem našel trgovca znotraj EU: https://horejsi.cz .
Potek sestave je sledeč: najprej nalepimo stranski ojačitvi trupa, nato na trup prilepimo krili, nato prilepimo ojačitev na prednji rob krila, ter na koncu prilepimo prednji del trupa. Potek ojačitev je označen z zeleno barvo. Ojačitev označeno z oranžno barvo vgradimo tako, da najprej zarežemo vertikalno po sredini deprona, vanj vstavimo karbonski trak in nanj nanesemo sekundno lepilo. Kapilarni efekt bo poskrbel, da bo lepilo prešlo v spoj.

[Matthias Schwarzmann]

13. KORAK: Sestava spodnjega dela vertikalnega dela trupa in izdelava ojačitev zanj
Spodnji del vertikalnega dela trupa se najprej sestavi s horizontalnim delom trupa brez lepila. Ko je vertikalni del trupa na svojem mestu se na mesta zatikov nanese kapljica sekundnega lepila z nizko viskoznostjo. Kapilarni efekt bo poskrbel, da bo lepilo prešlo v spoj. Pri tem je potrebno paziti na medsebojno pravokotnost obeh delov trupa. Nato se nanese lepilo po celotni dolžini spoja na strani kjer ni folije in ponovno bo kapilarni efekt poskrbel, da bo lepilo prešlo v spoj med obema deloma trupa.
V naslednjem koraku se izdelajo ojačitve s sekundnim lepilom (z srednjo ali visoko viskoznostjo; dobro je tudi kako starejše lepilo, ki se je že malo zgostilo) in iz karbonskih palic premera 0,28mm (zelena barva) in premera 0,5mm (rdeča barva). Kosi iz deprona morajo ležati na ravni podlagi, tako da se lahko hkrati lepi iz leve in desne polovice trupa. Kose iz deprona se obteži na čim več mestih. Tekom lepljenja ojačitev, se kosov s katerimi je obtežen depron ne premika, niti se jih ne odstrani, vse dokler ni vlepljena zadnja ojačitev. Ojačitve morajo biti povsem ravne, ne smejo biti zvite, napete! Pri lepljenju ojačitev velja pravilo več je podpor in obtežitev bolje je. Spodnja slika ni referenca, saj na njej zaradi preglednosti manjka večina kladic s katerimi je bil depron obtežen in izravnan v medsebojno pravokotnost vertikalnega in horizontalnega dela trupa med lepljenjem ojačitev.
Na zadnjem delu trupa se prilepi ojačitev s katero model drsi po tleh med vzletom in pristankom. Izdela se jo iz dveh karbonskih trakov 3x0,13mm dolžine 70. Na model se ojačitev prilepi s sekundnim lepilom v dolžini 20mm.

[Matthias Schwarzmann]

14. KORAK: Izdelava ojačitev kril in podvozja
Ojačitve kril se izdela iz karbonskih palic premera 0.28mm (zelena barva) in premera 0,5mm (rdeča barva). Najprej se vlepi najdaljši dve ojačitvi, ki potekata od trupa do konca krila. Pravila pri izdelavi so enaka kot pri izdelavi ostalih ojačitev iz karbonskih palic. Dodatno je potrebno paziti le, da ojačitev, ki jo lepimo ne povzroča napetosti-krivljenja obstoječih ojačitvah.
S paličjem za ojačitev kril še nisem 100% zadovoljen, tako da z veseljem sprejemam predloge kako znižati njegovo težo
Ojačitve podvozja se izdela iz karbonskih palic premera 0,5mm (rdeča barva) in karbonskih cevi zunanjega premera 1mm in notranjega 0,5mm(vijolična barva) pri pogonu 2s in iz karbonskih palic premera 0,28mm (rdeča barva) in cevi zunanjega premera 0,7mm in notranjega 0,3mm (vijolična barva) pri pogonu 1s. Ojačitev označena z vijolično barvo je dolga 31cm in gre skozi špranjo v trupu.

[Andrej Petrovčič]

Zelo lepo.

vse odrezano na laser ?

[Matthias Schwarzmann]

Pozdravljeni,

vse je CNC rezkano z fi 1mm rezkarjem.

Do rezkanja sem prišel tekom enoletnega in več tisč € dragega iskanja ustrezne tehnologije.
Zakaj laser ni OK:
-rez po globini ni raven, kar povzroča teževe pri lepljenju in večjo porabo lepila
-depron ni dovolj raven, da bi lahko prosto ležal na delovni mizi laserja; ker se reže po "reljefu" je točnost temu primerna
-zvijanje deprona med rezanjem; posledično slaba točnost rezov (neustrezna za model, ki ima širino elementov zgolj 3 ali 5mm)
-depron režejo zgolj laserji z dovolj dolgo valovno dolžino; ceneni diodni odpadejo; odprti CO2 so nevarni; industrijski neprimerni za nekovinske materiale
...težav še miljon

LP

[Matthias Schwarzmann]

Pozdrav,
v konstrukciji gradbenega dvigala sem našel boljšo rešitev za ojačitev kril. Ta bo implementirana v model za leto 2025, saj bo potrebn kar nekaj dela na konstrukciji.

[Matthias Schwarzmann]

15. KORAK: priprava servomehanizma in izdelava vodil za nagib
Na ročko servomehanizma s tanko močno nitjo (kevlar ali poliester) in sekundnim lepilom pritrdimo ročko iz viroplasta. Pri tem pazimo, da je servomehanizem v sredinski legi (servomehanizem priklopimo na kanal sprejemnika, ki ni bil »triman«). Pri tem račka servomehanizma navadno ni v sredinski legi, kar pomeni, da ko ročko iz viroplasta prilepimo pravilno v sredinski položaj, nastane zamik med ročko servomehanizma in ročko iz viroplasta. Če je zamik velik, kot v mojem primeru, je potrebno odrezati del ročke servomehanizma. Tak način centriranje servomehanizma je boljši kot s trimom na oddajniku, saj tako ne izgubljamo hoda in moči servomehanizma.
Ročico krmilne površine nagiba in tečaj zanj izdelamo iz 1mm debele karbonske cevi ali palice. Ročico krmilne površine nagiba na dolžino odrežemo šele po tem, ko nanjo pritrdimo krogelni zglob. Krogelni zglob se dobi v servisnih kompletih za helikopter T-Rex 150.

[Matthias Schwarzmann]

16. KORAK: izdelava krmil nagiba
Ročico krmilne površine nagiba z daljšo stranjo prilepimo vertikalno v depron, ter jo utrdimo z dvema 0,5mm debelima karbonskima palicama. Servomehanizem vlepimo v vertikalni del trupa in ga utrdimo s štirimi 0,5mm debelimi karbonskima palicami. Povezave od servomehanizma do krmilne površine nagiba izdelamo iz karbonske cevke s premerom 1mm. Najprej izdelamo eno stran povezave, jo vgradimo na model, prilagodimo dolžino cevke in nanjo prilepimo plastični del krogelnega zgloba, ki je že na svojem mestu. Model naj medtem leži na ravni podlagi, s čimer zagotovimo pravilen položaj krmilne površine nagiba. Na koncu vlepimo še tečaj, pri čemer pazimo, da je mesto pregiba tečaja na mestu tečaja krmilnih površin nagiba.

[Matthias Schwarzmann]

17. KORAK: pritrditev višinskega servomehanizma
Za pritrdite višinskega servomehanizma je potrebno izdelati šablono debeline polovice servomehanizma z izpraznitvijo zanj. Lepi naj se z gostejšim sekundnim lepilom na mestih označenih z rdečo barvo. Zopet je potrebno paziti, da se mesto tečaja krmilne površine ujame z mestom vrtišča servomehanizma. Glede na izbrano ročico servomehanizma je potrebno izdelati utor zanjo v depronu krmilne površine. Priporočam uporabo EMAX ES9251 II servomehanizma (najbolj zahtevni lahko zamenjate elektroniko servomehanizma z elektroniko, ki jo izdeluje Risto Hölttä). Vodnike se zamenja z lakirano žico debeline 0,1mm za signal in 0,2mm za plus in minus.

[Matthias Schwarzmann]

18. KORAK: Sestava zgornjega dela vertikalnega dela trupa in izdelava ojačitev zanj
Zgornji del vertikalnega dela trupa se najprej sestavi s horizontalnim delom trupa brez lepila. Ko je vertikalni del trupa na svojem mestu se na mesta zatikov nanese kapljica sekundnega lepila z nizko viskoznostjo. Kapilarni efekt bo poskrbel, da bo lepilo prešlo v spoj. Pri tem je potrebno paziti na medsebojno pravokotnost obeh delov trupa. Nato se nanese lepilo po celotni dolžini spoja na strani kjer ni folije in ponovno bo kapilarni efekt poskrbel, da bo lepilo prešlo v spoj med obema deloma trupa.
V naslednjem koraku se izdelajo ojačitve s sekundnim lepilom (z srednjo ali visoko viskoznostjo; dobro je tudi kako starejše lepilo, ki se je že malo zgostilo) in iz karbonskih palic premera 0,28mm.

[Matthias Schwarzmann]

19. KORAK: Izdelava smernega krmila
Na strani smernega krmila kjer ni folije (na drugi strani kot je prikazano na sliki) na mestih označenih z oranžno barvo zarežemo po sredini deprona približno 2mm globoka. V zareze vstavimo polovico 3x0,13mm karbonskega traku in nanj nanesemo sekundno lepilo z nizko viskoznostjo. Pazimo, da je pri lepljenju smerno krmilo na ravni površini in da nanašamo kar se da malo lepila. Nato nalepimo polovico 3x0,13mm karbonskega traku na mesto tečaja (označeno z vijolično barvo). Nadalje vlepimo predhodno izdelan tečaj in nanj prilepimo ročko krmila izdelano iz 40mm dolge 1mm (0,7mm) debele karbonske cevi (označeno z rumeno barvo). Na zadnje na konec karbonske cevi in robove deprona krmila prilepimo ojačitve iz 0,28mm debelih karbonske palic (označeno z zeleno barvo).
Krmilo se na trup najprej pritrdi s tečajem iz viroplasta z uporabo nizko viskoznega sekundnega lepila in nato še z 15-20mm širokim trakom iz nekje 10 mikronov debele Mylar folije na katerega nanesemo lepilo v aerosolu (3M Super 77 Spray Adhesive).