viewtopic.php?f=21&t=80504
Vedno se je lepo česa novega naučiti, zato vedno z veseljem preberem kakšen poučen in dobro spisan prispevek. Sam še vedno stojim na stališču, da klasičnih motenj pri 2.4 GHz sistemih za RV ni, oz. jih sam nisem zaznal, niti nisem prebral kakšnega dobro argumentiranega prispevka na to temo, ki bi nesporno potrjeval njihov obstoj, to pa seveda ne pomeni, da je katerikoli od sistemov, ki delujejo na tem frekvenčnem območju v celoti imun na motnje oz. druge napake povezane s prenosom ukazov.
Pripenjam svojo beležko, ki je bila pripravljena za neko drugo priložnost, zato je slovnično nekoliko bolj uboga.
LP
Alex
Za začetek bo potrebno definirati osnovne skupine napak:
1 Napaka zaradi tehničnih težav katerega od sklopov sistema za RV
1-1 Napake pri vgradnji (napajanje, kontakti, itd.)
Te so ene najpogostejših, med njimi pa vodi neprimerno napajanje sprejemnika. 2.4 GHz sistemi niso izjema.
1-2 Napake pri uporabi (prekomerna razdalja, število uporabnikov, nepravilna vgradnja, preobremenjevanje sklopov, ipd.)
Zaradi občasne malomarnosti marsikaterega lastnika so tudi te dokaj pogoste. 2.4 GHz sistemi niso izjema.
1-3 Okvare posameznih sklopov (komanda, oddajnik, sprejemnik, servomehanizmi, krmilnik obratov, akumulatorji, povezave, ipd.)
Tovrstne napake se nedvomno občasno pojavljajo, vendar pri ustreznem sistemu preverjanja opreme, v največkrat niso kritične, saj se lahko odkrijejo že dovolj zgodaj). 2.4 GHz sistemi niso izjema.
2 Napaka zaradi oviranega sprejema radijih valov s podatki
2-1 Elektronske motnje (vse kar lahko prevaja električno energijo in je podobno anteni ali mreži)
V kolikor pogledamo zakonitosti valovanja lahko kaj hitro ugotovimo zakaj se intenzivnost signala zmanjšuje ob prisotnosti tovrstnih elementov. Valovanje je oblika prenosa energije, količina pa je v splošnem določena z močjo oddajnika ter izgubami povezanimi z razdaljo (govora je o vsesmernem sevalu). Na sprejemni anteni radijski valovi ustvarjajo induciran tok, neposredna bližina fizične ovire, ki prevaja električno energijo pa pomeni, da se del oz. vsa energija pretvori že na oviri, posledično pa anteno sprejemnika doseže bistveno šibkejši signal ali pa se ta nahaja v radijski temi. Na tovrstne motnje so 2.4 GHz sistemi celo mnogo bolj občutljivo od drugih nižje frekvenčnih sistemov uporabljenih za RV. Razlog za to tiči v zakonitostih uklona valovanja, če povzamem, daljši so valovi, večja je njihova sposobnost uklona za navidezno radijsko senco.
2-2 Fizična ovire ali prevodnik (električne naprave, električni vodniki, ipd.)
Vsak električni vodnik okoli sebe ustvarja elektro-magnetno valovanje. Posledično vse električne naprave bolj ali manj magnetno onesnažujejo okolico, je to sevanje v veliki večini primerov minimalno. Enostavnejši RV sistemi so bili na takšne motnje izredno občutljivi, razlog pa je tičal v relativno dolgih antenah, ter sistemom na kakršnega so se sprejeti podatki obdelovali oz. natančneje v sprejemniku kar neposredno pretvarjali v krmilne impulze. Posledica tega je bila, da so znale naprave preklopljene na sprejemnik prav neprijetno nagajati, na videz brez pravega razloga. Tako so znali servomehanizmi podrhtavati, se nenadzorovano odkloniti, se ne odzvati, ipd. Razlogi so bili lahko banalni, kot na primer problematičen krmilnik obratov, sprejemnik ter antena postavljena nekoliko preblizu kablom v modelu, ipd. Težave so bili včasih bolj , drugič manj izrazite, lahko so se pojavile brez opozorila in tako tudi izginile V kratkem, kopica nedoslednih in težko pojasnljivih težav. Tovrstne težave so po moji definiciji klasične motnje RV sistemov. Na drugi strani so 2.4 GHZ sistemi manj občutljivi, predvsem pa se posledice ne kažejo na tako transparente način, kot pri že opisanih, razlog za to pa tiči v njihovem načinu obdelovanja podatkov, o čemer bo tekla beseda še v nadaljevanju.
2-3 Elektronske ovire (vsa sevala, druge naprave z intenzivnim elektromagnetnim podpisom))
Na grafu predstavlja frekvenco dolžina vala, njegovo moč pa višina. V kolikor pride do prekrivanja dveh različnih valovanj, prihaja t.i. interference oz. sovplivanja, posledica pa je, da se energija lahko v določeni točki potencira in dobimo kumulativni vrh, lahko pa pride do izničenja valu ali nekaj vmes, torej popolno popačenje. V splošnem je vsaka prisotnost več kot enega valovanja na določenem mestu nezaželena. Najslabši primer bi predstavljalo valovanje enake ali zelo podobne dolžine, velikih moči, vpliv pa se zmanjšuje predvsem z povečevanjem razlike v frekvenci med valovanjema, bistveno manj z zmanjševanjem moči posameznega signala. Kot je bilo že omenjeno so signali 2.4 GHz sistemov dokaj slabo energijsko učinkoviti, imajo dokaj izrazito slabljenje z razdaljo, ter imajo prav tako slabo sposobnost uklona valov. Ne glede na to, da je to na prvi pogled slaba lastnost, pa to predstavlja tudi prednost, saj je ne glede na to, da je naprav, ki uporabljajo to frekvenčno območje vedno več, možnost za motenje nekoliko zmanjšana, saj ovire preprečujejo motenje na večje razdalje. Prav tako močna sevala v našem okolju po večini delujejo na precej drugačnih frekvenčnih pasovih, kar prav tako pomeni manjše možnosti za težave pri sprejemu signala. Na drugi strani so 2.GHZ sistemi nekoliko zahrbtni, saj se v večini, nekateri imajo možnost preveriti tudi to, pri njih ne opazi ali delujejo v optimalnih razmerah ali kakovost signala ravno še zadošča za uspešno delovanje.
3 Sprejem lažnih signalov (sposobnost sprejemnika, da preveri izvor signala)
2.4 GHz sistemi si med seboj podatke pošiljajo v obliki paktov. Paket vsebuje informacijo o oddajniku ter o položajih za posamezen kanal. Sprejemnik preveri ali je pošiljatelj pravi ter ali so vsi podatki za kanale prisotni. V kolikor posamezen paket preverjanje prestane, ga sprejemnik ovrednoti, kot popolnega in sproži ukazano krmiljenje za posamezen kanal. V kolikor je kateri od omenjenih elementov nepravilen ali nepopoln se paket zavrže, krmiljenje posameznega kanala pa ohrani vrednosti zadnjega valjanega paketa. Za uspešno komunikacijo ni potrebno, da so vsi paketi uspešno prejeti, saj je sistem lahko uspešno deluje tudi z manjšim odstotkom izgubljenih paketov. V kolikor je teh preveč, se sprejemnik to ovrednoti, kot prekinitev povezave ter izvede postopek varnostni odziv ob napaki (Fail Safe) in generira ustrezne ukaze na posameznem kanalu. Posledično klasičnega »pobiranja« motenj iz okolja pri tovrstnih sistemih ni.
4 Uporabljena frekvenca in kakovost signala
2.4 GHz sistemi imajo pred klasičnimi še eno prednost. Ti so za določitev frekvence uporabljali frekvenčne kristale, kasneje tudi druge oblike ustvarjanja nihanja, v vsakem primeru pa so vedno delovali le na enem frekvenčnem pasu med delovanje. Motnje na tej frekvenci so vedno rezultirale v izgubi nadzora, saj sistem ni imel alternative. 2.4 GHz sistemi med delovanjem lahko preskakujejo med posameznimi frekvencami znotraj frekvenčnega pasu, se pa med seboj v tam pogledu dokaj razlikujejo. Tako si nekateri preklopijo le med dvema, preklop pa se zgodi le enkrat, nekateri naprednejši to počnejo ves čas delovanja sistema. Prednost preskakovanja je dejstvu, da je statistično malo verjetno, da bo motnja prisotna na večjem številu frekvenčnih kanalov, to pa pomeni, da v tem primeru pride le do izgube nekaj paketov podatkov, na drugem frekvenčnem pasu pa se kakovosten prenos paketov ponovno vzpostavi in tako omogoči ohranitev nadzora.