raktivec napisal/-a:KamiKaza napisal/-a:No, še mal tehnikalij...
-težišče__110 do 126mm od prednjega roba v korenu.
HQ 3,5 potrebuje težišče okrog 42%, ob manj kot 38% pa zna bit pasji. Z tako naprej pomaknjenim težiščem bo model verjetno hudo plužil po zraku in se v zavoju metal čez krilo.
Veliko je odvisno tudi od konstrukcijskega vpadnega kota oziroma razliko vpadnih kotov med krilom in višincem v nevtrali. Ker je tu v igri pendel rep se da tu še vedno dosti popravljati že med testnim poletom na enostaven način s trimanjem nevtralne lege višine.
Na mojem Cirusu HS62 v merilu 1:3,5 (razpon ~5m, HQ 3,5-14% koren, 13% na koncu), letim s težiščem na položaju med 38 in 43% srednje aerodinamične tetive (MAC), vendar moram povedati, da ima krilo puščico naprej in da ima negativno zvitje 1° , kar pomeni, da je center aerodinamičnega vzgona krila pomaknjen malenkost nazaj.
S takim težiščem model leti zelo vredu in nima nobenih slabih navad...še več, model je tako ubogljiv, da sem ga lahko preipeljal na pisto tudi v primeru, ko je bila situacija videri polomijada že vnaprej (predlani v Celju, ko sem zaradi vizuelnega napačnega ocenjevanja globine, oziroma razdalje od modela, s krilom zapel za visoko močvirsko rastje):
https://youtu.be/WjEhbFq6Rzc?t=5m12s
Noben "normalno" konstruiran (beri "našpičen na performanse"), ne bi zvijugal na pisto tako lahkotno brez zloma vzgona na koncu krila.
LP Mitja