Portal Modelarji.com

Ma ja, ampak to so že tisti za ta prava letala in verjetno pogojno uporabni v naši bližnji okolici. Ne vem na kak način lansirajo tak močno obtežen model, saj profil verjetno prime šele pri hudih brzinah.
Nasvet ali izkušnje?

raktivec napisal/-a:Ma ja, ampak to so že tisti za ta prava letala in verjetno pogojno uporabni v naši bližnji okolici. Ne vem na kak način lansirajo tak močno obtežen model, saj profil verjetno prime šele pri hudih brzinah.
Nasvet ali izkušnje?

Če imaš 15m/s+ vetra že ni večjega problema pri štartu. Vendar bi v sloveniji to malo težje prakticeral, posebej ker je še potrebno z tem pristati...

Zato je pa pomembno da letalo dizajneraš glede na pogoje v katerih letiš in DS-aš. Da pa poznaš pogoje, je pa potrebno veliko leteti na pobočju!!!

muha napisal/-a: Da pa poznaš pogoje, je pa potrebno veliko leteti na pobočju!!!

In ravno zato se moram vozit 20 km daleč na učenje F5J letenja. Doma je padina kamor pogledaš.
Ni ravno Soriška, je pa zanimivo. Posebej z strani Pece je visoko gori eno ogromno sedlo kot skakalnica, nato pa 300 m skalovja direkt nad glavo in tam lahko sučeš v horizontali, vertikali, ali nekje vmes. Zaradi precejšne oddaljenosti je dobro biti na ti z delavci elektro, ker se rado zgodi, da potrebuješ mačke za na kako tristoletno bukev sred skalovja.

Glede mojih izkušenj z D40 - model je odličen tudi na sprednji shrani hriba. Vsaka malo večja "sapica" od 5 m/s naprej je dovolj za neobtežen model! Odlično (za svojo zasnovo, da ne bo pomote!) pobira tudi termiko.

Komentar na http://www.sloperacer.co.uk/_content/dynamicd40.asp :

We have flown them in anything up to gusty, turbulent 40mph+ conditions at their empty weight of 18oz and been stunned by how they just cut through anything that the shear layer can throw at them and just get on with it. Once they get up and over 100mph, they just seem to lock in and start howling round! And besides that, we’ve flown them off gentle sloping frontsides in 10mph, and would you believe it, they will actually soar in a thermal too.

If you’ve got an interest in DS, and have cut your teeth with a little foam round the darkside, this is THE ultimate model to prepare you for serious DS performance. They are unbelievably robust for those “learning” experiences that starting out in DS can dish out. We’ve seen them cartwheeled, planted in to half way up the wing, and even fallen on, and they just don’t ever seem to break! And aside from that, they are incredibly great fun to fly.

Podobno velja tudi za D60. Na RCgroups lahko preberete v tematiki o D60, da imajo nekateri dva modela, enega lahkega, drugega obteženega. Verjetno je D60 eden najhitrejših 1.5 m modelov za pobočno jadranje in hkrati DS.

D80 je kar precej dražji in ponavadi se delajo modeli "polno" obteženi in je "predrag" glede na 2 m razpona, da bi si ga kdo nudil samo za "ležerno" za jadranje na sprednji strani hriba.

Ne pozabit, da končne performanse krila pridejo skozi družno sožitje profila in geometrije krila in to kompromisno za območje režimov letenja, za katerega je krilo dizajnirano. Če samo eno od tega dvojega (profil, tloris) zaje..., ni šans, da bo krilo vrhunsko. Oboje ali nič. (v bistvu ne oboje ampak vse.. ker se mora za dobro krilo profil od korena proti vrhu krila menjati..torej več profilov...množina)

...sem razkalupil prvi 12x10x3° nosilec; že včeraj ko sem laminiral me je presenetilo koliko materjala sem zbasal vanj; danes pa presenečenje, kako bikovsko pravzaprav zgleda... po vsej vrjetnosti gre na fax, da izmerimo upogibno trdnost, do loma...

lp

p.s. po naročilu naredim kalup; maksimalne dimenzije so nekje 15x15x?

Tole mora držat vsake uške v vsakih razmerah.

razkent napisal/-a:Tole mora držat vsake uške v vsakih razmerah.

Ja seveda da bo!!!

Tako, malo za občutek: jaz sem imel na svojem swiftu za bajonet karbonsko palico premera 10mm. Razpon je imel 2150mm ter 1680g vzletne mase. Krila dvodelna, profil HQW 2.5 z 10% debelino. Zadeva je zdržala kokretne obremenitve, nekaj od tega je še zajetega v gibljivi sliki... http://vimeo.com/5906652 (glej pri 0:56s)

@Črnivc;


Se ti da izdelat še en bajonet z povsem enakim razmerjem epoxi/roving in z enakim tempranjem, le da je v sredini sredica iz 8x6 mm balse ali stirodurja, oba kontrolirano zlomit in objavit rezultat?

DS na/v termalu ?

http://www.youtube.com/watch?v=BaqbFEg2M68&NR=1

Evo moj model ki sem ga na hitro zrisal za sezono 2012??.

DINAMO II


-Profil: SD2030
-Lom: 1,5°
-Razpon: 2m
-X Rep: 11,5% površine krila (naca 9% ali pa HN 8%)
-Površina krila: 32dm/2

Gradnja-> karbon karbon karbon povsej vrjetnosti kalupi vsaj take so želje ,materjal bo sponzorski



lp simon

Lepa skica.
Kaj pa stanjšan SD 8020 za višinca in originalen za smernik? Menda je najboljši za repe in ti ga še g. Habe predlaga, če ga vprašaš za nasvet.

modelarcina napisal/-a:Evo moj model ki sem ga na hitro zrisal za sezono 2012??.

DINAMO II


-Profil: SD2030
-Lom: 1,5°
-Razpon: 2m
-X Rep: 11,5% površine krila (naca 9% ali pa HN 8%)
-Površina krila: 32dm/2

Gradnja-> karbon karbon karbon povsej vrjetnosti kalupi vsaj take so želje ,materjal bo sponzorski



lp simon

Zgleda obetajoče, samo trup bi podaljšal pred krilom, ter razdaljo med krilom in višincem...

Namreč ob 2kg+ vzletne teže, zna postati malo ''žleht'' za letenje. Če gledaš ostale DS specijalke, kar konkretno pretiravajo z dolžino trupa, ne čisto brez pomena.

muha napisal/-a: ....samo trup bi podaljšal pred krilom, ter razdaljo med krilom in višincem...

Tudi jaz mislim tako.

@muha

Razdaljo med krilom in višincom bom res podalšal saj kak cm,je pa zdaj 4 kratnik pov.površine krila in sem prepričan da tudi tako nebi bilo slabo..

@reaktivec
Kaj pa vem z profilom smernega in višinskega profila nimam namen diplomerat bom pa malo razmislil v tej smeri,mogoče kakšna prednost pred naca-HN profili??





lp simon!

Proporci:
nos-krilo, krilo-višina.

Sploh pa ne dvomim, da bo Dinamo II kaj slabši od predhodnika Ki je še vedno leteč.

Predlagan profil za višinca je boljši v mejnih pogojih. Pri počasnih modelih to pomeni, da tudi ob najpočasnejšem letu prej spusti krilo, kot višinc, pri teh raketah pa to, da ga bolje drži v lupingu in, da je lažje pristajat. Tudi odkloni so posledično manjši.
Če vprašaš Habeja za nasvet ti bo zagotovo svetoval kak svoj dober krilni profil, za rep pa ta SD.


Daljši nos=manj uteži=manj stabilen model, tudi ob optimalnem težišču bolj nagnjen k pumpanju kot tak z kratkim nosom.

Večja razdalja med repom in krilom po moje ni potrebna je pa verjetno dobrodošla:
- višinc ima 11,5% površine krila
- SD2030 ima precej majhen moment in bi ob skiciranih proporcih dobro letel že z 8,5-9% repom.

Z daljšim trupom za krilom bo bolj pohleven, ampak zadeva se da rešit tudi z 28-30% globino krmila na višincu in z manjšimi, ter diferenciranimi hodi.
Če se odločiš za podaljšanje zadnjega dela trupa ti svetujem zmanjšanje višinca na okrog 9%.


Moj pylon ima RK 40, ki je zelo podoben SD2030, ima kratek trup, dosega hitrosti, ki jih bodo verjetno le redki slovenski DS modeli, pa ga b.p. peljem 3-5 m visoko ter le meter ali dva od sebe, pa tudi krogi v DS stilu niso noben problem. Je zelo vodljiv in leti kot kopje, le težišče ima presenetljivo daleč spredaj. Mislim, da nekje med 30 in 28%.



p.s.
Ko že "popravljamo" tvoj model bi opomnil še na to, da paziš na linijo nosilca. Zaradi aerodinamičnih sil in odpornosti proti flatru je zelo dobrodošlo, da se težišče krila pobdrži po celem razponu na istem mestu. Tako se krilo le upogne in ga mnogo manj zvija kot neko puščičasto ali srpasto obliko kot so bili včasih hotlinerji. Tvoja skica ima zadnji rob nagnjen naprej, a ne vem če dovolj.

Malo offtopic, ampak vseeno za interesente D60 - imam ponudbo iz Anglije, če je kdo zainteresiran. Baje bodo modeli potem dražji in še težje dobavljivi, ker se proizvajalec usmerja na izdelavo D130.

Pozdravljeni,

v okviru diplomske naloge mi je profesor odobril en lom na preižuševališču za trotočkovni upogib. Med podporama je bilo 100mm, maksimalna sila pred porušitvijo je znašala 4500N, torej 450kg. Sile ki bi jih lahko zdržal tak nosilec ob primernem opasanju bi bile vrjetno za vsaj faktor 2 večje. Prišlo je namreč do fine razplastitve laminata točno pod sredinjsko točko obremenitve. Radij mesta obremenitve je znašal le 5mm.
Še nekaj slik in graf:

Še graf:

zelo poučno

Lahko bi bil lep nedeljski izlet na vremšici
http://www.bogvetra.com/cgi-bin/eol.cgi ... ilir&day=5



lp simon

Matjaž_Černivc napisal/-a: Med podporama je bilo 100mm, maksimalna sila pred porušitvijo je znašala 4500N, torej 450kg.
Še nekaj slik in graf:

Pri taki obremenitvi je znašal "zlomni" moment le 112,5Nm.
Od Baboona je računsko dimenzioniran na 480Nm, v praksi najbrž ta trdnost znaša najbrž nekje 400Nm zaradi napak pri laminaciji in orientaciji vlaken.
Pa imajo "novi" baboni po 2 bajoneta notri, saj se je videlo, da krila "dihajo" v bajonetu.

Priporočam ti, da izdelaš nosilec s pasnicama in stojino in še enkrat na merilno mašino. Boš presenečen nad rezultati. Kolikor sem jaz testiral sem dosegal višjo trdnost pri nižji masi.
Point je v tem, da ti vsi rovingi v pasnici držijo "naenkrat".
Pri polnem bajonetu pride do odpovedi takoj ko odpove zunanje vlakno.
Pa na tlačno stran daj več rovingov.

raktivec napisal/-a:@Črnivc;


Se ti da izdelat še en bajonet z povsem enakim razmerjem epoxi/roving in z enakim tempranjem, le da je v sredini sredica iz 8x6 mm balse ali stirodurja, oba kontrolirano zlomit in objavit rezultat?

Ravno zato sem pripomnil tole zgoraj.

Poln bajonet je odličen, če se po preseku zvrstijo ustrezni materiali glede na napetosti. Ob enakem materialu po celem preseku je zunanje vlakno kot na natezalnici. Pri "mehkih in plastičnih" kovinah do neke mere še gre, tu je pa krhko...



Še ena offtopic za stručkote;
Najbolj kvaliteten laminiran "dolgi lok" deflex/reflex ameriškega stila ima na natezni strani nalepljen okrog 0,5 mm debel laminat iz epoksija ter karbon rovinga, na tlačni strani pa 1 do 1,2 mm laminat iz epoxija in steklenega rovinga.

Tako čez palec bi dejal, da bi moral biti karbon na tlačni in recimo kevlar na natezni strani, a ne deluje. Takoj, ko sem dal karbon na tlačno stran je lok počil.Če je na zunanji-natezni strani karbon oziroma kevlar pa tisti z karbonom bolj nese od tistega z kevlarjem. Oba sta imela enako potezno silo.
Zanimivo, da najprej poči tisti lok, ki ima kevlar na nategu in karbon na tlaku, četudi daš vmes nek zelo trd les, recimo pokončno rezan bambus, Robinijo ali Ipe.

Primer enega takega loka (karbon-pokončno rezan bambus-steklo)
http://www.3riversarchery.com/Bows+Long ... oduct.html


Kaka ideja zakaj? Delno se vprašanje povezuje tudi z krilnim nosilcem ali pogojno bajonetom.


No-Name, kaj pa jeklen bajonet? Poleg varnostne rezerve dodaš še nekaj mase.

...preračunano z dobljenimmi podatki zdrži en tak nosilec upor, ki ga naredi plošča (površine uške) pri 170km/h (z primernim vpasanjem pa zagotovo še vsaj za koren iz 2 več); problem preizkusa je bil premajhen radij točkovne obremenitve in je nosilec bolj presekalo kot zlomilo... Polnega nosilca tako velikih dimenzij, ni moč videti pri nobenem komercijalnem modelu...

Boris koliko so dimenzije nosilca? Odpornostni moment narašča s kvadratom višine nosilca; tako je nesmiselno primerjati dva dimenzijsko različna nosilca.

lp