ČVEK
Moderator: Pisaneli
Sem par ur stran od krojenja steklenke za višinski stabilizator.
Imam PROBLEM z abrajzo
Izdelava šarnirja.
Teoretično in praktično obvladam šarniranje med prekrivanjem z folijo.
Po tej logiki sem prišel do teoretične luknje (in prakse) izdelave šarnirja z abrajzo.
Da povzamem problem iz prekrivanja z folijo:
Če krmila pred likanjem ne postaviš v končno pozicijo (zalikaš ravno površino)
se zgodi, da je: krmilo NE GIBLJIVO! Če je folija bolj elastična še nekako dovoljuje minimalne odklone, ko je "na polno" zalikana...
Med vakumiranjem z negativi je višina ves čas poravnana z profilom (kar je zaženjeno).
Na spodnji strani imam krmilo že odrezano pod kotom, ki omogoča pomik krmila navzdol. Abrajzo bom zgoraj laminiral med dva sloja tkanine.
Čeprav je abrajza izdelana iz nylona, me zanima če bo dovolj raztegljiva, da bo omogočala povezavo brez zračnosti? Probal sem jo na roko malo raztegnit a brez rezultatov
Kakšen je točen postopek izdelave panta?
Da se zlaminira in zgornjo plast steklenke prereže, razumem.
Sem kakšen korak izpustil?! Skrbi me namreč to, da bi zaradi svoje trmoglavosti uničil izdelek in skozi okno vrgel težko pridobljeni materjal
Hvala za pomoč
Imam PROBLEM z abrajzo
Izdelava šarnirja.
Teoretično in praktično obvladam šarniranje med prekrivanjem z folijo.
Po tej logiki sem prišel do teoretične luknje (in prakse) izdelave šarnirja z abrajzo.
Da povzamem problem iz prekrivanja z folijo:
Če krmila pred likanjem ne postaviš v končno pozicijo (zalikaš ravno površino)
se zgodi, da je: krmilo NE GIBLJIVO! Če je folija bolj elastična še nekako dovoljuje minimalne odklone, ko je "na polno" zalikana...
Med vakumiranjem z negativi je višina ves čas poravnana z profilom (kar je zaženjeno).
Na spodnji strani imam krmilo že odrezano pod kotom, ki omogoča pomik krmila navzdol. Abrajzo bom zgoraj laminiral med dva sloja tkanine.
Čeprav je abrajza izdelana iz nylona, me zanima če bo dovolj raztegljiva, da bo omogočala povezavo brez zračnosti? Probal sem jo na roko malo raztegnit a brez rezultatov
Kakšen je točen postopek izdelave panta?
Da se zlaminira in zgornjo plast steklenke prereže, razumem.
Sem kakšen korak izpustil?! Skrbi me namreč to, da bi zaradi svoje trmoglavosti uničil izdelek in skozi okno vrgel težko pridobljeni materjal
Hvala za pomoč
www.okarbon.eu
Zdravo!
Ubistvu, se vsak "abrajza" pant naredi na enak način, pa ni nujno ali je delana gradnja kot sendvič ali pa v kalupu. Kolikor razumem je sendvič gradnja v tvojem primeru. Tkanino, ki jo daješ čez abrajzo je dobro, če je dovol tanka (30-40g/m2). To pa zato, ker boš potem lažje prerezal zgornjo plast te tkanine. Dobro je, če nekoliko narežeš še abrajzo, ampak le toliko, da se zmehča in epoksidna smola odstopi. Dobro je če jo na obeh straneh, saj bo le v takem primeru dovol gibčna, s tem, da je bolje na sami zgornji strani nekoliko manj "zarežeš"....vsaj moje mnenje je tako da je bolje, če jo omehčaš z zvijanjem. Zato pa je dobro imeti na abrajzi čim tanjšo tkanino, da se potem lažje zvija. Sam postopek, ki si ga uporabil se šliši dobro in bi moralo uspeti...
lp
Ubistvu, se vsak "abrajza" pant naredi na enak način, pa ni nujno ali je delana gradnja kot sendvič ali pa v kalupu. Kolikor razumem je sendvič gradnja v tvojem primeru. Tkanino, ki jo daješ čez abrajzo je dobro, če je dovol tanka (30-40g/m2). To pa zato, ker boš potem lažje prerezal zgornjo plast te tkanine. Dobro je, če nekoliko narežeš še abrajzo, ampak le toliko, da se zmehča in epoksidna smola odstopi. Dobro je če jo na obeh straneh, saj bo le v takem primeru dovol gibčna, s tem, da je bolje na sami zgornji strani nekoliko manj "zarežeš"....vsaj moje mnenje je tako da je bolje, če jo omehčaš z zvijanjem. Zato pa je dobro imeti na abrajzi čim tanjšo tkanino, da se potem lažje zvija. Sam postopek, ki si ga uporabil se šliši dobro in bi moralo uspeti...
lp
Sanje so vse!
Upam da nisi šel rezat stirodura, pred vakumeranjem oz. prešanjem?brejker napisal/-a: Na spodnji strani imam krmilo že odrezano pod kotom, ki omogoča pomik krmila navzdol.
JAZ položim abrajzo na željeno mesto (kjer se bo premikala krmilna površina, zgoraj ali spodaj, odvisno od namena). Pazim (po nasvetu), da je abrajza vedno med dvema tkaninama.
Npr: plankam višinca ki je iz stirodura, čez pa dam 1 sloj 80g steklenke. Seveda na mesto kjer je abrajza, pod njo položim še eno 25g steklenko, malo večjih dimenzij kot je trak abrajze, tako da je v 'sendviču'.
Za samo osvoboditev krmila, pa najprej odbrusim tkanino nad abrajzo, na konceh krmila zarežem do pregibnega mesta, ter na nasprotni strani prerežem planko in 'izdolbem' prostor, da se lahko krmilo prepogiba. Ko se enkrat krmilo prepogiba, še z malo finejšim šmirglom odbrusim epoxi ki se ni lepo prelomil po pantu na obeh straneh (izgleda kot neki zobčki).
Zgoraj imam 50g stekleno tkanino, spodnji sloj pa 150g rezan pod 45o.
Ja, šel sem rezat stirodur
Ga bom fiksiral ŠE pred nanosom smole. Bal sem se, da bom prerezal še abrajzo, ko bi rezal za pregibnost.
Jutri je D day, trdnost bo prekašala smerno krmilo.
Le pant me zna kaj novega naučit.
Ja, šel sem rezat stirodur
Ga bom fiksiral ŠE pred nanosom smole. Bal sem se, da bom prerezal še abrajzo, ko bi rezal za pregibnost.
Jutri je D day, trdnost bo prekašala smerno krmilo.
Le pant me zna kaj novega naučit.
www.okarbon.eu
- modelarcina
- Profesor
- Prispevkov: 1038
- Pridružen: 18 Jan 2006, 13:30
- Kraj: kamnik
LINK (klik)Lenko napisal/-a:Je mogoče kdo kje zasledil kaj napisanega o aeroprofilih v transsoničnem območju?
Bi bil zelo hvaležen...
Transonic Airfoil Design
The transonic airfoil design problem arises because we wish to limit shock drag losses at a given transonic speed. This effectively limits the minimum pressure coefficient that can be tolerated. Since both lift and thickness reduce (increase in magnitude) the minimum Cp, the transonic design problem is to create an airfoil section with high lift and/or thickness without causing strong shock waves. One can generally tolerate some supersonic flow without drag increase, so that most sections can operate efficiently as "supercritical airfoils". A rule of thumb is that the maximum local Mach numbers should not exceed about 1.2 to 1.3 on a well-designed supercritical airfoil. This produces a considerable increase in available Cl compared with entirely subcritical designs.
Supercritical sections usually refer to a special type of airfoil that is designed to operate efficiently with substantial regions of supersonic flow. Such sections often take advantage of many of the following design ideas to maximize lift or thickness at a given Mach number:
* Carry as much lift as is practical on the aft potion of the section where the flow is subsonic. The aft lower surface is an obvious candidate for increased loading (more positive Cp), although several considerations discussed below limit the extent to which this approach can be used.
* Make sure that sufficient lift is carried on the forward portion of the upper surface. As the Mach number increases, the pressure peak near the nose is diminished and without additional blunting of the nose, possible extra lift will be lost in this region.
* The lower surface near the nose can also be loaded by reducing the lower surface thickness near the leading edge. This provides both lift and positive pitching moment.
* Shocks on the upper surface near the leading edge produce much less wave drag than shocks aft of the airfoil crest and it is feasible, although not always best, to design sections with forward shocks. Such sections are known as "peaky" airfoils and were used on many transport aircraft.
* The idea of carefully tailoring the section to obtain locally supersonic flow without shockwaves (shock-free sections) has been pursued for many years, and such sections have been designed and tested. For most practical cases with a range of design CL and Mach number, sections with weak shocks are favored.
One must be cautious with supercritical airfoil design. Several of these sections have looked promising initially, but led to problems when actually incorporated into an aircraft design. Typical difficulties include the following.
* Too much aft loading can produce large negative pitching moments with trim drag and structural weight penalties.
* The adverse pressure gradient on the aft lower surface can produce separation in extreme cases.
* The thin trailing edge may be difficult to manufacture.
* Supercritical, and especially shock-free designs often are very sensitive to Mach and CL and may perform poorly at off-design conditions. The appearance of "drag creep" is quite common, a situation in which substantial section drag increase with Mach number occurs even at speeds below the design value.
The section with pressures shown below is typical of a modern supercritical section with a weak shock at its design condition. Note the rooftop Cp design with the minimum Cp considerably greater above Cp*.
Nič kaj posebnega... samo Googla sem vprašal.Lenko napisal/-a:Najlepša hvala za tole rešil si mi rit
Imam nekaj o tem tudi v knjigah, ampak google najde hitreje, še preden bi peš poiskal knjigo in pravo poglavje v njej, pa poskeniral, shranil, objavil....
LP Mitja
BLANIKI PRIZEMLJENI
Nekaj mi je na uho prišlo, da so začela Blanikom ploskati krila, ter da je je bila izdana neka okrožnica, ki razlaga, katera letala, kje in kako je treba napraviti pregled...
A ni Blanik najpogostejši (in menda nabolj trotl ziher) šolski jadralec?
Menda je prepoved letenja od letošnjega junija....
Ve kdo kaj več o tem?
Mitja
A ni Blanik najpogostejši (in menda nabolj trotl ziher) šolski jadralec?
Menda je prepoved letenja od letošnjega junija....
Ve kdo kaj več o tem?
Mitja
Dva zajetna avstrijca sta akrobatirala v hribih pa so se krila zložila. Mal utrijen material mal pa pretežka posadka.... Ferlach, čist za mejo.....škoda
Sem mal pobrskal, evo par linkov:
http://www.aviationkb.com/Uwe/Forum.asp ... ry-Details
http://aviation-safety.net/wikibase/wiki.php?id=74748
Sem mal pobrskal, evo par linkov:
http://www.aviationkb.com/Uwe/Forum.asp ... ry-Details
http://aviation-safety.net/wikibase/wiki.php?id=74748
Pa lep dan še naprej............Aleš