Konkretno o tem razlagajo strokovne knjige, zato se ne bi spuščal v dolge razlage, saj bi mi to vzelo preveč časa in tudi natipkal bi se, da bi členki na prstih boleli.JKSniper napisal/-a:Lahko bolj konkretno razložiš, zakaj je temu tako?
Do teh spoznanj, o katerih sem govoril v zvezi s tvojim krilom, so že davno prišli aerodinamiki, ter spisali ustrezno teorijo.
Mi verjamemo, da kamen pade na tla, če ga spustimo iz roke in se o tem nič kaj ne sprašujemo, dvomimo ali iščemo teoretične razlage. Enostavno verjamemo v to.
Prav tako za "amaterske aerodinamike" najbolje, da preprosto verjamejo v razlage aerodinamičnih pojavov, do katerih so se dokopali že v tridesetih letih prejšnjega stoletja v priznanih inštitutih (Gottingen, NACA, CAGI...) in če si želijo podrobnejše obrazložitve in teorijo, ki se skriva zadaj, je najbolje da pogledajo v kako knjigo, ali pa brskajo po Nacinih (današnja NASA) tehničnih poročilih (Naca Technical Reports).
Ključne besede pri iskanju po netu in nacinig poročilih: Stall progression, sweep wing, layout influence on stall progresion, lateral stability.....
V knjigah, najdeš potrebne razlage:
Sima Milutinović: Konstrukcija aviona
str.87 izbira oblike
str.92 prečna stabilnost
str.94 geometrijsko in aerodinamično zvitje
H.H.Hurt, University of Southern Varolina: Aerodynamics for Naval Aviators
str 61. vpliv tlorisne oblike krila
str.74 vpliv zoženja in puščice
str. 77 razvoj in napredovanje zloma vzgona na različnih oblikah krila
str. 243 statična stabilnost
str. 245 dinamična stabilnost
str. 247 trim in upravljivost
str. 284 smerna stabilnost
Richard Von Mises, Harvard University: Theory of Flight:
str. 211 Wing od finite span
str. 231 Prandtl Wing Theory
str.258 Stalling
str. 497 Piching moment equilibrium
str. 522 Simplified stability discussion
str. 599 Lateral stability
Milne Thompson: Theoretical Aerodynamics
str 216 Lifting Surface Theory
str 368 Simple Flight Problems
str. 379 Moments
str 389 Stability
Dosti lepe razlage nekaterih pojmov in pojavov pa je slikovito opisal moj "veliki brat" na svoji spletni strani, kjer se najde tudi nekaj programov za nekatere aerodinamične izračune:
http://www2.arnes.si/~lzs1/aerodynamic/osnova.htm
To stran sem že velikokrat priporočal na tem forumu!!!
Najprej je treba osvojiti osnovne pojme in izraze v aerodinamiki, da lahko z nekaterimi pojmi natančno povemo o čem se pogovarjamo.JKSniper napisal/-a:Tudi težišče se drugače izračuna pri takem krilu, kajne?
Mnogi besedo težišče mečejo skupaj v isti koš s prijemališčem aerodinamičnega vzgona krila. Aerodinamično prijemališče krila se dobesedno seli iz ene točke proti drugi, ko se med letenjem spreminja vpadni kot krila (hitro letenje=majhen vpadni kot, počasno letenje ali oster zavoj=velik vpadni kot)
Težišče modela pa je točka, kjer si zamislimo, da prijemlje masa modela. Ker je težišče modela torej vedno v eni točki, prijemališče vzgona (aerodinamilčni center) pa se seli naprej ali nazaj, nam ti dve nasproti delujoči sili ustvarjata nek moment, ki je večji ali manjši, odvisno od vpadnega kota krila (li režima letenja). Ta moment je lahko pozitiven ali negativen. Ta moment se nevtralizira z ustrezno veliko silo na repnih površinah letala (kadar govorimo klasični konfiguraciji letala)
Torej, kaj hočeš izračunati pri krilu? Težišče ali aerodinamično prijemališče? Običajno pri krilu računamo srednjo aerodinamično tetivo, ter aerodinamični moment na fiksno točko ki se nahaja na 25% srednje aerodinamične tetive.
Več o tem v knjigi:
Sima Milutinović: Konstrukcija aviona
str.100 Srednja aerodinamična tetiva
Vidiš, da bi bilo nesmiselno "jovo-na-novo" vso teorijo tipkati tukaj na forumu. Bi bilo tako, kot da grem na novo zasaditi češnjo, namesto, da bi "narabutal" sladkih plodov s sosedovega drevesa
Morda bo kdo pomislil, da se aerodinamika modelov razlikuje od aerodinamike velikih letal. Hmmm...prav nič se ne razlikuje, če smo se naučili osnov in vemo kakšen vpliv ima Rejnoldsovo število na aerodinamiko in znamo to uporabiti v teoriji.
Morda si kasneje vzamem nekaj časa, pa poskeniram par strani iz zgoraj naštetih knjig.
Vendar se zna zgoditi, da se bo komu (ki mu niso jasne osnove) izgledalo povsem neuporabno, komplicirano ali zavajajoče...
Torej, ko Ultralajt nekaj pove, imate dve možnosti.. verjeti ali pa ne. Kakor kdo hoče. Najenostavneje in priporočljivo je verjeti, ker stoji zadaj teorija in ne nakladam le tja v tri dni, da bi izgledalo "kunštno".
Mitja
P.S.: dober vir za nakup strokovnih knjig s področja aerodinamike:
http://www.aircraftspruce.com/menus/bv/books.html
Se jih pa najde dosti tudi na Amazon.com
http://www.amazon.com/s/ref=nb_ss_b?url ... cs&x=0&y=0
)
(na napakah se učimo)
