DS MODEL
Moderator: brejker
Čez balso prideta 204 g karbon in 80 g steklenka. Prvi bo potegnjen z spodnje direkt na gornjo ploskev brez rezanja. Zdi se mi, da zna to biti malce trše, ker ne bo treba nič brusit.
Steklenka bo čez zaradi lažjega brušenja površine in malce odpornejše površine proti pokanju pri kamnitih pristankih. V bistvu je tudi steklenka pod balso le zaradi trših pristankov. Karbon imam namen izdatno prepojit, dobro razvaljat, pokrit z abrajzo in pivnat ves čas vakumiranja. Ko bo to trdo bom vrgel čez 80 g steklenko brez vakumiranja. Pri repu mi je tak postopek lepo uspel in je izpadel presenetljivo lahek.
Zaenkrat sanjam, da bom lahko med čakanjem na ugodne razmere krilo uporabljal kot prenosno klop, da ne dobim volka v rit. Ob pasnici z 30 rovingi na krilu z malo nad 2 m razpona, štumfu, opisani oplati in polnemu nosilcu z presekom 12x16 mm bi skoraj moralo biti dovolj trdno.
Z vakumiranjem sem dolgo odlašal, sedaj pa se bo precej mudilo, ker mora biti gotovo v tednu ali dveh, da bo peč za tempranje utrdila celo krilo in ne le oplate.
Steklenka bo čez zaradi lažjega brušenja površine in malce odpornejše površine proti pokanju pri kamnitih pristankih. V bistvu je tudi steklenka pod balso le zaradi trših pristankov. Karbon imam namen izdatno prepojit, dobro razvaljat, pokrit z abrajzo in pivnat ves čas vakumiranja. Ko bo to trdo bom vrgel čez 80 g steklenko brez vakumiranja. Pri repu mi je tak postopek lepo uspel in je izpadel presenetljivo lahek.
Zaenkrat sanjam, da bom lahko med čakanjem na ugodne razmere krilo uporabljal kot prenosno klop, da ne dobim volka v rit. Ob pasnici z 30 rovingi na krilu z malo nad 2 m razpona, štumfu, opisani oplati in polnemu nosilcu z presekom 12x16 mm bi skoraj moralo biti dovolj trdno.
Z vakumiranjem sem dolgo odlašal, sedaj pa se bo precej mudilo, ker mora biti gotovo v tednu ali dveh, da bo peč za tempranje utrdila celo krilo in ne le oplate.
lp
Sašo
Sašo
Grobo obdelano krilo:
Spoj bo lepo legel skupaj, skoz nosilec bodo šli močni M5 vijaki trdote 10.9.
Fotografija malce popači obliko. Ker ni bilo treba varčevat z maso balse nisem lakiral in smola je izdatno udarila skozi.
Trup je širok le 35 mm.
In visok centimeter več. Čez krila meri natančno 215 mm.
Jutri je na vrsti brušenje v končno obliko in prekrivanje z karbonom.
Spoj bo lepo legel skupaj, skoz nosilec bodo šli močni M5 vijaki trdote 10.9.
Fotografija malce popači obliko. Ker ni bilo treba varčevat z maso balse nisem lakiral in smola je izdatno udarila skozi.
Trup je širok le 35 mm.
In visok centimeter več. Čez krila meri natančno 215 mm.
Jutri je na vrsti brušenje v končno obliko in prekrivanje z karbonom.
lp
Sašo
Sašo
@Muha;
Rep je poravnan z trupom, krilo pa bo "plužilo" za eno stopinjo. Mislim, da je to za večje hitrosti kar vredu.
Zaenkrat me muči kje nabrat maso. Rad bi, da model brez uteži tehta okrog 2,5 kg in ima že v startu okrog 65 g/dm2. Levji delež te mase mora imeti krilo, da bo nosilec prenesel 40 G ob dodatnih 1,5 kg svinca v trupu.
To bi potegnilo čez željenih 100 g/dm2, kar bi ob pravemu pobočniku pomenilo brisance za polnjenje planinskih hlač, ali pa noro DSanje, če padeš v rotor.
POZNA KDO DOPUSTNO NATEZNO NAPETOST LAMINATA IZ TEMPRANEGA EPOXIJA IN UD KARBONA? Razmerje med epoxijem in vlakni je težnostno 55/45 v korist epoxija, ki je tisti modri "Elanov". Vse skupaj je temprano na 120 oC.
Rep je poravnan z trupom, krilo pa bo "plužilo" za eno stopinjo. Mislim, da je to za večje hitrosti kar vredu.
Zaenkrat me muči kje nabrat maso. Rad bi, da model brez uteži tehta okrog 2,5 kg in ima že v startu okrog 65 g/dm2. Levji delež te mase mora imeti krilo, da bo nosilec prenesel 40 G ob dodatnih 1,5 kg svinca v trupu.
To bi potegnilo čez željenih 100 g/dm2, kar bi ob pravemu pobočniku pomenilo brisance za polnjenje planinskih hlač, ali pa noro DSanje, če padeš v rotor.
POZNA KDO DOPUSTNO NATEZNO NAPETOST LAMINATA IZ TEMPRANEGA EPOXIJA IN UD KARBONA? Razmerje med epoxijem in vlakni je težnostno 55/45 v korist epoxija, ki je tisti modri "Elanov". Vse skupaj je temprano na 120 oC.
lp
Sašo
Sašo
Mislim, da ti na to lahko da odgovore le preizkus vzorca. Katera vrednost dobljena na osnovi preizkusa pa bi bila zate "dopustna" se moraš pa potem odločiti sam.raktivec napisal/-a:...POZNA KDO DOPUSTNO NATEZNO NAPETOST LAMINATA IZ TEMPRANEGA EPOXIJA IN UD KARBONA? Razmerje med epoxijem in vlakni je težnostno 55/45 v korist epoxija, ki je tisti modri "Elanov". Vse skupaj je temprano na 120 oC.
raktivec napisal/-a:@Muha;
Rep je poravnan z trupom, krilo pa bo "plužilo" za eno stopinjo. Mislim, da je to za večje hitrosti kar vredu.
Zaenkrat me muči kje nabrat maso. Rad bi, da model brez uteži tehta okrog 2,5 kg in ima že v startu okrog 65 g/dm2. Levji delež te mase mora imeti krilo, da bo nosilec prenesel 40 G ob dodatnih 1,5 kg svinca v trupu.
To bi potegnilo čez željenih 100 g/dm2, kar bi ob pravemu pobočniku pomenilo brisance za polnjenje planinskih hlač, ali pa noro DSanje, če padeš v rotor.
POZNA KDO DOPUSTNO NATEZNO NAPETOST LAMINATA IZ TEMPRANEGA EPOXIJA IN UD KARBONA? Razmerje med epoxijem in vlakni je težnostno 55/45 v korist epoxija, ki je tisti modri "Elanov". Vse skupaj je temprano na 120 oC.
Kako nabrat maso??? Ta je pa dobra! Zakaj pa nisi namesto balze uporabil bukov furnir?
lp.
Newton laže!!!
Bjonde padajo hitreje!
Bjonde padajo hitreje!
Ca 2.800 Mpa (F1t v priloženi tabeli)raktivec napisal/-a: POZNA KDO DOPUSTNO NATEZNO NAPETOST LAMINATA IZ TEMPRANEGA EPOXIJA IN UD KARBONA? Razmerje med epoxijem in vlakni je težnostno 55/45 v korist epoxija, ki je tisti modri "Elanov". Vse skupaj je temprano na 120 oC.
- Priponke
-
- laminati.xls
- (18 KiB) Prenešeno 226 krat
Kar se trdnosti bajoneta tiče ti iz izkušenj lahko povem, da se "poln" zlomi precej preden se doseže izračunana trdnostna meja.
Dejansko votel bajonet prenese več obremenitve.
Ko enkrat popusti zunanje vlakno se vse skupaj samo zlomi. Nekaj prispeva tudi zarezni učinek.
Če pa je bajonet votel oz. ima sredico toliko elastično, da se napetosti porazdelijo v pasnico je pa vse skupaj druga zgodba.
Iz slike ti bo že jasno.
Dejansko votel bajonet prenese več obremenitve.
Ko enkrat popusti zunanje vlakno se vse skupaj samo zlomi. Nekaj prispeva tudi zarezni učinek.
Če pa je bajonet votel oz. ima sredico toliko elastično, da se napetosti porazdelijo v pasnico je pa vse skupaj druga zgodba.
Iz slike ti bo že jasno.
- Priponke
-
- diagram.jpg (59.52 KiB) Pogledano 10392 krat
Babooni so ponovno med nami !
Meni tle nekaj ni jasno:
Teorija (in praksa - vsaj za železne profile) pravi da se poln profil zlomi kasneje kot prazen (upam govorimo o velikosti momenta ne o deformaciji, prazen se bo seveda veliko bolj deformira).
A je mogoče pri kompozitih kako drugače ?
Na tisti sliki (votel bajonet) si narisal kot da je celoten prerez pasnic v plastičnem področju) - če bi do tega prišlo se bi bajonet po razbremenitvi ne vrnil več v prvotno stanje ampak bi ostal delno deformiran.
Teorija (in praksa - vsaj za železne profile) pravi da se poln profil zlomi kasneje kot prazen (upam govorimo o velikosti momenta ne o deformaciji, prazen se bo seveda veliko bolj deformira).
A je mogoče pri kompozitih kako drugače ?
Na tisti sliki (votel bajonet) si narisal kot da je celoten prerez pasnic v plastičnem področju) - če bi do tega prišlo se bi bajonet po razbremenitvi ne vrnil več v prvotno stanje ampak bi ostal delno deformiran.
- Priponke
-
- Image001.jpg (21.06 KiB) Pogledano 10175 krat
Da se pridružim debati:
Pri pogovorih o laminatih, znanje pridobljeno v zvezi z obnašanjem kovin odpove. Zato bolj verjamem ljudem iz prakse, kot recimo študentom strojništva . Nekaj pa o tem vem tudi iz par knjig, ki sem si jih nabavil... glej spodaj... ****
Laminati so posebneži v tem, da imajo zelo različne mehanske lastnosti v odvinosti od smeri rowingov, vsebnosti smole in rowinga, odstopanja od absolutne ravnosti ali prepletenosti rowinga, ali odstopanja usmerjenosti rowinga od smeri v kateri poteka napetost v izdelku...
Poleg tega je treba vedeti, da (spet odvisno od armature in smole ter razmerja deležev) obstajajo velikanske razlike med tlačno, natezno in strižno obremenitvijo v laminatu. zato za en "kloc" iz laminata ne moremo pričakovati, da se bo pod neko obremenitvijo obnašal podobno, kot kovinski "kloc".
Analogije z aluminijem in jeklom tukaj ne moremo uporabljati, prav tako ne enostavne formule vzete iz strojniškega priročnika (recimo..čisto za primer... moment = F*L, in iz tega potem pa napetost je Moment/Wx.....)
Lahko se zgodi, da bo nosilec enostavno poknil na strig vzdolž rowingov, (popustila bo smola) če ne bomo poskrbeli še za "web", ki prenaša strižne napetosti.
LP Mitja
****
Koristno se je pozabavati tudi s kakim programom za preračunavanje laminatov (Laminator...ipd...), da se dobi vpogled na to, kaj lahko pričakujemo od tako, ali drugače sestavljenega laminata..
Mislim, da ima tudi R&G en priročen programček, kamor vnesemo svoj laminat in dobimo ven njegove karakteristike....armaturo in smolo pa izbiramo iz njihovega repertoarja.
Pri pogovorih o laminatih, znanje pridobljeno v zvezi z obnašanjem kovin odpove. Zato bolj verjamem ljudem iz prakse, kot recimo študentom strojništva . Nekaj pa o tem vem tudi iz par knjig, ki sem si jih nabavil... glej spodaj... ****
Laminati so posebneži v tem, da imajo zelo različne mehanske lastnosti v odvinosti od smeri rowingov, vsebnosti smole in rowinga, odstopanja od absolutne ravnosti ali prepletenosti rowinga, ali odstopanja usmerjenosti rowinga od smeri v kateri poteka napetost v izdelku...
Poleg tega je treba vedeti, da (spet odvisno od armature in smole ter razmerja deležev) obstajajo velikanske razlike med tlačno, natezno in strižno obremenitvijo v laminatu. zato za en "kloc" iz laminata ne moremo pričakovati, da se bo pod neko obremenitvijo obnašal podobno, kot kovinski "kloc".
Analogije z aluminijem in jeklom tukaj ne moremo uporabljati, prav tako ne enostavne formule vzete iz strojniškega priročnika (recimo..čisto za primer... moment = F*L, in iz tega potem pa napetost je Moment/Wx.....)
Lahko se zgodi, da bo nosilec enostavno poknil na strig vzdolž rowingov, (popustila bo smola) če ne bomo poskrbeli še za "web", ki prenaša strižne napetosti.
LP Mitja
****
Koristno se je pozabavati tudi s kakim programom za preračunavanje laminatov (Laminator...ipd...), da se dobi vpogled na to, kaj lahko pričakujemo od tako, ali drugače sestavljenega laminata..
Mislim, da ima tudi R&G en priročen programček, kamor vnesemo svoj laminat in dobimo ven njegove karakteristike....armaturo in smolo pa izbiramo iz njihovega repertoarja.
Pa še dve šarži smole nista enaki, pa naj se še tako trudijo, da ne govorimo o polnilih. Vsi mojstri, ki so nas prišli učit infuzijo so kot osnovo vedno znova zabičali TEST pred izdelkom. Vedno ko dobiš novo robo naj bi napravil test z dovolj dolgega laminata, da vidiš kako trdi in kako teče. Na trdnost se ponavadi zanašajo, ker se itak vedno daje bikovska varnost.
Problem je z polnili. Balsa, Soric in podobne "krpe" so več ali manj ekvivalentne masi, trde pene pa se hudo razlikujejo in menda jih nihče ne zna ekspandirat dovolj zanesljivo, da bi že vnaprej jamčil uspeh. Ko odprejo kalup in razrežejo izdelek šele vidijo kaj zares imajo. Včasih se menda napravi le en ogromen balon in kompaktna gmota na dnu.
Vse skupaj mi je ob visokoletečih besedah o hajteh materialih delovalo prav neverjetno. Če mi vsega tega ne bi razlagal človek, ki je globoko prisoten v ekspandiranju trdih polnil in obenem prispeva precejšen delež Airbusovih kompozitnih delov, bi ga nekam poslal. Najhujša se mi je zdela tista o enem samem penzionistu, ki je za časa svoje delovne dobe izdelal praktično vsa trda polnila (Ne glede na to kdo jih izdeluje in kako se jim reče.), ki se prodajajo pod pvc ali modificirana pu polnila.
Vprašanje o trdnosti sem postavil ker se iz določenih postov vidi, da nekateri člani tega foruma odlično obvladujejo to tematiko. Babonov ata je npr. navrgel eno konkretno...
Problem je z polnili. Balsa, Soric in podobne "krpe" so več ali manj ekvivalentne masi, trde pene pa se hudo razlikujejo in menda jih nihče ne zna ekspandirat dovolj zanesljivo, da bi že vnaprej jamčil uspeh. Ko odprejo kalup in razrežejo izdelek šele vidijo kaj zares imajo. Včasih se menda napravi le en ogromen balon in kompaktna gmota na dnu.
Vse skupaj mi je ob visokoletečih besedah o hajteh materialih delovalo prav neverjetno. Če mi vsega tega ne bi razlagal človek, ki je globoko prisoten v ekspandiranju trdih polnil in obenem prispeva precejšen delež Airbusovih kompozitnih delov, bi ga nekam poslal. Najhujša se mi je zdela tista o enem samem penzionistu, ki je za časa svoje delovne dobe izdelal praktično vsa trda polnila (Ne glede na to kdo jih izdeluje in kako se jim reče.), ki se prodajajo pod pvc ali modificirana pu polnila.
Vprašanje o trdnosti sem postavil ker se iz določenih postov vidi, da nekateri člani tega foruma odlično obvladujejo to tematiko. Babonov ata je npr. navrgel eno konkretno...
lp
Sašo
Sašo
- Matjaž_Černivc
- Profesor
- Prispevkov: 1260
- Pridružen: 15 Nov 2004, 14:04
...evo, da še sam pokažem kako napredujem...
Zaenkrat je čez stirodur oblečen 1x 160g steklo in 1,5mm balza...Je pa že navrjetno trden; nič čudnega saj ima že 500g pri 1750mm...
Čaka še 160g kevlar-karbon; bo pa najbrž dobil tudi Sašove zaključke kril
lp
Zaenkrat je čez stirodur oblečen 1x 160g steklo in 1,5mm balza...Je pa že navrjetno trden; nič čudnega saj ima že 500g pri 1750mm...
Čaka še 160g kevlar-karbon; bo pa najbrž dobil tudi Sašove zaključke kril
lp
- Priponke
-
- Student_DP.jpg (50.39 KiB) Pogledano 10619 krat
hmm, kako si pa tole balzo štukalMatjaž_Černivc napisal/-a:...evo, da še sam pokažem kako napredujem...
Zaenkrat je čez stirodur oblečen 1x 160g steklo in 1,5mm balza...Je pa že navrjetno trden; nič čudnega saj ima že 500g pri 1750mm...
Čaka še 160g kevlar-karbon; bo pa najbrž dobil tudi Sašove zaključke kril
lp
Bi ti blo treba mau ušesa navit.
@Črnivc;
Namesto kevlar karbona daj raje karbon, bo mnogo trši. Meni se zdi kevlar žvečilka, ki je dobra za v trupe, da karbona ne raztrešči. Krila so itak že sama po sebi preveč elastična, torej karbon.
Moji zaključki? Ko sem jih videl na Solbanikovem Avioniku F5B sem zaključil z šminkerskimi in dvomljivo koristnimi srpi, ter takoj preklopil na po moje povsem logično obliko.
Mar smernik samo izgleda malce velik, ali to tudi je? Prevelik smernik je bolj škodljiv kot koristen, ker ti model pada v zavoj. Sploh pri težjih modelih je to zelo zoprna lastnost.
Namesto kevlar karbona daj raje karbon, bo mnogo trši. Meni se zdi kevlar žvečilka, ki je dobra za v trupe, da karbona ne raztrešči. Krila so itak že sama po sebi preveč elastična, torej karbon.
Moji zaključki? Ko sem jih videl na Solbanikovem Avioniku F5B sem zaključil z šminkerskimi in dvomljivo koristnimi srpi, ter takoj preklopil na po moje povsem logično obliko.
Mar smernik samo izgleda malce velik, ali to tudi je? Prevelik smernik je bolj škodljiv kot koristen, ker ti model pada v zavoj. Sploh pri težjih modelih je to zelo zoprna lastnost.
lp
Sašo
Sašo
Ja štuki res niso ne vem kaj, ampak spodaj 160 steklo to kar dobro "pokompenzira". Če bo čez še ena plast karbona bo balza služila samo kot polnilo.
Kakor je bilo že napisano. Obvezno samo karbon! Kevlar je elastičen. Kar se trdnosti tiče ima pa tudi samo natezno visoko, tlačna je izredno nizka. Pa še kar se rezanja eleronov tiče ti bo kevlar nakopal same probleme.
Za zaključke se odloči simpl, nč kompliciranja.
Poglej:
http://www.cb-roter-baron.de/winglets.html
Kakor je bilo že napisano. Obvezno samo karbon! Kevlar je elastičen. Kar se trdnosti tiče ima pa tudi samo natezno visoko, tlačna je izredno nizka. Pa še kar se rezanja eleronov tiče ti bo kevlar nakopal same probleme.
Za zaključke se odloči simpl, nč kompliciranja.
Poglej:
http://www.cb-roter-baron.de/winglets.html
Babooni so ponovno med nami !
- Matjaž_Černivc
- Profesor
- Prispevkov: 1260
- Pridružen: 15 Nov 2004, 14:04
@Krist; balza opravlja vlogo polnila!
@Sašo; smernik na tej sliki optično zaradi vzorca zgleda večji.
Kar verjamem, da so ti "okrogli" zaključki zelo optimalni (še posebaj ker jih ima dobršen del Jarotovih modelov ) Čeprov teli stari simpel bi bli prav retro! Če so dobri za 747 bi bili pa tudi za ene garažne vrata...
@Boris; ja, karbon... doma imam en konec kevlar-krbon tkanine, ki bi jo res rad porabil(kevlar je namreč organski in mi lahko zgnije hec) ...glede trdnosti se ne bojim, saj upam trditi, da če bi dal čez le še eno 110g steklenko, bi bilo že čez glavo...
Kako pa se je obnesel tisti kevlar-karbon babun? Je ta tkanina res tako zelo namenska?
lp
@Sašo; smernik na tej sliki optično zaradi vzorca zgleda večji.
Kar verjamem, da so ti "okrogli" zaključki zelo optimalni (še posebaj ker jih ima dobršen del Jarotovih modelov ) Čeprov teli stari simpel bi bli prav retro! Če so dobri za 747 bi bili pa tudi za ene garažne vrata...
@Boris; ja, karbon... doma imam en konec kevlar-krbon tkanine, ki bi jo res rad porabil(kevlar je namreč organski in mi lahko zgnije hec) ...glede trdnosti se ne bojim, saj upam trditi, da če bi dal čez le še eno 110g steklenko, bi bilo že čez glavo...
Kako pa se je obnesel tisti kevlar-karbon babun? Je ta tkanina res tako zelo namenska?
lp
Tisti babun ni bil karbon-kevlar ampak diolen-kevlar, pa še to samo trup.
Višina je bila karbon kevlar ampak ta je tako drobna, da bi bila iz 25 stekla in sendviča za samo letenje dovolj trdna.
Trup se je obnesel odlično ravno zaradi elastičnosti, pa pri mojih pristankih ni vsakič nekaj počilo
Višina je bila karbon kevlar ampak ta je tako drobna, da bi bila iz 25 stekla in sendviča za samo letenje dovolj trdna.
Trup se je obnesel odlično ravno zaradi elastičnosti, pa pri mojih pristankih ni vsakič nekaj počilo
Babooni so ponovno med nami !