Kje je teoretična meja vzpenjanja modelov F5J-7 in ali je to smortno?
Po motocalcu ca. 21 m/s
Hacker B40 6S (115 g), 5:1 planeten prenos
15 x 8 prop
7 x GP2200 4/5 SC pušed
Hotliner 1.7 m razpetine
Celotna masa okoli 1150 g
V 40 sekundah torej teoretično na 840 m višine.
Realno pa verjetno okoli 20 % manj ... t.j okoli 650 m.
Na tej višini se model v slabših pogojih slabo vidi.
Tak hotliner ima po teoriji padanje v nultem zraku 0.9 m/s, kar spet teoretično pomeni dovolj za 10 minut, pri 15 m flyooffu se je pa le potrebno bolj potruditi.
_______
Po tem bi se med nami vsi strinjali, da je to res nesmisel v prvotnem pomenu F5J. Unlimited kategorija je nekaj podobnega in lahko še bolj norega....
Še enkrat: Ali to res neka prednost na tekmovanju?
Ne, ker je model še vedno treba pristat in to kar natančno.
Z manj zmogljivim modelom letimo polovico nižje, bolje pride do izraz jadranje, itd.
Kaj je pri tem zanimivega
F5J kategorije so namenjene dejansko modelarjem, ki imajo zelo različne poglede, potrebe, želje. Skupno je to, da se srečajo s tako različnimi koncepti in se pri tem prav vsi vsak po svoje zabavajo, vendar pri tem ni večjih razlik oz favoritiziranja!
Rokica še zmerom velja
S tem potem postane klasa dejansko tudi zanimivo za publiko ...
Včeraj sem sanjal F5J-7 in premleval kombinacije motorizacije, akujev, .... da ne rečem že skoraj mora. Pa potem koliko dodatnega supporta glede štromarije še vedno potrebujejo top-tekmovalci v F5J 400. Enostavno je bilo potrebno po daljšem času še enkrat dati v javnost manjšo skoncentrirano litanijo.
Pa brez zamere kolegi, v pol leta ste se res ogromno naučili! Vendar če vas so vas očarali 400 motorčki, vas čaka še veliko »sladkih« pretočenih elektronov v večjih količinah. Če se boste le odločili za ta korak
Zato mi ni in ni dala žilica in nekaj sem moral napisati na to temo. Prvi del je pred vami!
_____________________________
F5J-7 elektro pogon
Edino smotrni pogon za zagotavljanje enakomernosti, dolga, praktično neomejena življenska doba, daljnoročni storški, ... je brezkrtačni. Da se seveda tudi na Speed 400 in vabljeni vsi, ki bi se radi preizkusili v tem. Če koga izrecno zanima Speed 400 setup za F5J 7 mu lahko takoj povem naj uporabi motor Speed 400 4.8 V race. Točen setup za njegov model naj me kontaktira na PM.
Ostali krtačni motorji so primerni, če so 5 in večpolne konstrukcije in imajo magnete iz redkih zemelj (SmCo, NdFeB). Taki motorji večinoma stanejo VEČ kot primerljivi brezkrtačni motorji in imajo za polovico večjo maso za enake moči. Če pa najdete kakšne ustrezne »Kitajčke« pa se mogoče splača poskusiti.
Ampak gremo najprej na tam, kjer se vse skupaj začne - na akuje!
Spodaj sem napisal za mnoge uporabnike kar precej, priporočam da si text shranite in sprintante. Hvala!
Sicer sem skromen, ampak sem moral precej zgoščevati tale tekst, da ne bi ratala litanja...če so torej še vprašanja kar na plano z njimi, vendar se morejo nanašati na F5J konkretno. Preden postavite Za splošno vprašanje raje funkcija išči, če ne nova tema.
AKUMULATORJI
Za optimalni izkoristek BK motorjev potrebujemo visokozmogljive NiMH akumulatorje zadnje generacije. Ti imajo pri večjih tokovih še vedno sorazmerno majhno notranjo upornost in so sorazmerno lahki.
NiCd akuji so tudi zanimivi, vendar bom napisal njihove pomankljivosti, ki se pokažejo na tekmi.
Zelo vabljivo in mnogo bolj preprosto bi bilo, če bi bili dovoljeni Li-xx akuji, vendar so pravila taka, da so dovoljeni samo NiCd/NiMH akuji.
Pri nekaterih akujih pride v upoštev tudi pušanje in selektiranje. Pri spodaj omenjenih akujih se s pušanjem da doseči teoretično ca 5 % večjo izhodiščno višino modela, vendar v realnosti to ne bo tako očitno oz če bomo to sploh znali izkoristiti. Selektiranje akujev še mogoče nekaj %, ampak po mojem menju to ne igra posebno velike vloge, ker je v igri res veliko faktorjev. Če se hoče kdo res s tem igrati in mu je to v zadovoljstvo pa kar pogumno! Življenska doba se s pušanjem poveča, saj se akuji manj grejejo pri obremenitvi. Je pa res, da večinoma akuje zamenjamo po sezoni ali dveh...
Eden od teh faktorjev je vsekakor to, kako tople/vroče akuje damo v model. Že 10 - 15 minutno čakanje odvzame lahko do 10 % začetne višine!
Pri teoretičnem računanju ( www.motocalc.com ) bodite pozorni na tok pri statiki in tok pri dinamiki (hitrost pri kateri se model vzpenja). Poraba toka pri statiki je lahko tudi do 50 % višja!!! Zato ne praznit akujev »na statiko«, saj jih lahko pri tako »nabritih« setupih hitro uničite!
NiMH akujem načeloma škoduje vročina. Res hudo uničujoče rata, ko jih vroče pod velikimi tokovi izpraznimo do konca. Za 40 sekudne vžige motorja in potem 10 minutno letenje ... akujem to ne škoduje toliko. A vendar je vročina po koncu polnjenja le pomembna, da imajo akumulatorji nizko notranjo upornost in s tem lahko dajo iz sebe več sokca...
Za tekmovalne namene zato priporočam vsaj 2 kompleta akumulatorjev. Da bi stalno samo dofiljeval bo postalo škodljivo. Akuji bodo imeli ca. polovico kapaciteto vedno v uporabi, druga kapaciteta pa bi se po domače povedano zakopala v nižje kletne prostore in se jo težko potem pokliče na dan...
Taktika polnjenja:
Na tekmo se pride pravočasno s praznimi akuji. Pogleda se urnik in se izračuna kdaj dat filat akuje, da bodo le ti polni ca. 6 do 7 minut pred našim štartom. 4 minute pred štartom damo še malo pogreti. Pri 2. turnusu se enako naredi za 2. komplet. 3. turnus se dofila 1. paket, 4. turnus pa dofila 2. paket. Po 3. turnusu se da 1. paket sprazniti bolj počasi do konca (15 A GP1100, 30 A GP2200 & GP3300). (Med praznjenjem se splača akumulatorje externo hladiti, da so tudi po koncu praznjanja le mlačni in se jih da takoj filat! Nikoli ne polnit vročih akujev - bodo opešali in se jim bo zmanjšala življ. doba.!)
Enako po 4. turnusu s 1. paketom. Če je na sporedu še 5. turnus se lahko še vedno potem leti z frišno napolnjenim 1. paketom.
Za 2. flyoffa se da potem voziti s frišno nafilanimi akuji, v primeru 5. turnusa bodo v najslabšem primeru eni akuji dofilani eni pa frišni, kar je še vedno veliko bolje kot da bi prišli čez celo tekmo samo z dofilavanjem.
Ko pridemo domov, damo akuje na kekce. Zgodba naprej je znana...
Polnilni tokovi:
Polnjenje naj se vrši pri 3 do 4 C (npr. za akuje GP1100 okoli 3 do 4 A) v vremenu s temperaturami okoli 20 stopinj. Za bolj mrzle dni (0 do 10 st. C + veter...) se akuje zavije v brisačo in polni s 4 do max 5 C. V vročem vremenu priporočam externo hlajenje z ventilatorji in polnjenje pri 2 do 3 C.
Čas polnjenja je v vseh primerih pod 30 minut. Pri 4 C je to ca. 20 minut, odvisno od polnilca.
Po koncu polnjenja naj imajo ca 45 do 50 stopinj Celzija.
Polnjenje akujev v modelu lahko povzroči deformacijo trupa zaradi vročine, zato pozor!
Prej sem na začetku omenjal hendikep NiCd akujev. Problem je ravno pri dopolnjevanju, ker so se jim v neizpraznjenem delu poveča notranja upornost. V praksi se to vidi tako, da sicer naprej model gre 100 do 150 m lepo vertikalno, potem pa moč pade in gre venomer bolj horizontalno...
Optimalno je zato vsakič prazniti do konca in polniti. 3 x v enem dnevu pa je že lahko problem. Problem v tem, da opisanim spodnjim akujem v 3. ciklu v 1 dnevu kar precej poide sapa.
Še nekaj
Akumulatorje kupujemo večinoma na začetku sezone. Prej sem omenjal pušanje in selektiranje in naj povem mali trik, pa pri tem prosim ne vzemite tega kot da delam reklamo ali antipropagando ampak tako pač je. Po mojih dolgoletnih izkušnjah se da tu nekaj pridobiti, ne da bi segli globje v našo denarnico.
Proizvajalci akumulatorje obstoječe serije bolj ali manj neprestano izboljšujejo. Torej se je potrebno dokopati do ta najbolj »frišnih« verzij. Teh se ne najde v modelarskih trgovinah, razen če ste nadležni kot muha ali imate zelo dobre stike s prodajalci ali pa so prodajalci zelo korektni in obvestijo kdaj pridejo frišne zaloge akujev. Najbolj frišne se dobi pri direktnemu uvozniku! Pri nas je to Delko.
Po koncu sezone je najbolje, da akuje prodamo. Verjetno bodo akuji še vedno dobri za kakšno sezono, morda 2, ampak najbolje je, da osrečimo s še vedno zmogljivimi akuji po nižji ceni modelarji, ki prihajajo. Proti prodaji akujev govori dejstvo da za 40 sekunden dvig potrebujemo le okoli tretjino kapacitete akujev. Četudi akujem pade kapaciteta za polovico, bo še vedno načeloma dovolj. Ampak na žalost s padanjem kapacitete narašča tudi notranja upornost. Vsekakor pa pri orenk mašinah, ki se dvignejo na oho višino najbrž +- 30 m ni več tako pomembno. Pri modelih, kjer pa je tistih 30 m le pomembno pa se bo le malo bolj poznalo. Odločitev je tako na posamezniku...
Spodaj je napisana izbira akujev. Po izborih - jakostnih razredih. Kaj to pomeni?
Top izbor so trenutno najbolj zmogljivi akuji glede na svojo maso z najnovejšo tehnologijo in kemijo, karkoli je že notri...
V 2. red izbora sem uvrstil še vedno zelo zanimive akuje vmesnih mas, vendar so narejeni po malo starejši tehnologiji.
V 3. red sem uvrstil NiCd akuje, ki jih še vedno imajo mnogi med nami in so v določenih primerih lahko še vedno dovolj, da bomo model z dobrih setupom spravili na zadostno višino. Če imamo »rokico« ter soliden model pa pravzaprav ne potrebujemo . Problem je, ker se nove težko dobi, deloma pa še držijo ceno in se jih tako ne izplača kupovati. Dobri so rabljeni - 2nd hand oziroma jasno najbolje če jih še imamo po predalu
Izbira akujev (jesen 2004) - top izbor:
GP1100AFHR 2/3 A
http://mdm.zrcalo.si/forum/viewtopic.ph ... ght=gp1100
Masa ca 22 g, skrajna meja @ 40 s praznjenju je tok ca 40 A.
Iz ~160 g paketka se da torej dobiti okoli ca. 220 W za max 40s
Pozor!
Pri tem toku se napetost akujev sesede na ca. 0.8 V/aku, to je samo 5.6 V za 7 akujev in nekateri krmilniki pri tej napetosti že izključijo! Več o tem kasneje...
Za daljšo življensko dobo naj bodo obremenjeni s ca 30. A pri 40 s vzpenjanju.
Prednost akujev zaradi nizke mase je vsem jasna, hitro se ohladijo in segrejejo. Pri setupih ne mečemo denarja za hude 100 in več amperske reglerje, ampak je zadosti 25 do 40 A regler. Jasno je potem motor tudi manjši in cenejši, model je lahko lažji, .... filozofija, ki jo je potrebno razvijati!
Motorji mase od 50 do 100 g.
GP2200 4/5 SC
Masa ca 45 g, skrajna meja 40 s praznjenja je tok ca 80 A.
320 g paket -> max okoli 480 - 500 W za 40 s
Trenutno v Sloveniji nedobavljive, v tujini (AT, NEM) pušnjene, cena več kot za GP3300.
Verjetno najbolj priljubljena izbira akujev v prihodnji sezoni za večje modele
Motorji mase od 100 do 200 g.
GP-3300 SCHR
Masa ca. 63 g, skrajna meja 40 s praznjenja je tok ca 100 A.
460 g paket -> max okoli 600 do 700 W za 40 s
Heavyduty klasa po vseh merilih. Za največje modele, motorji mase 150 do 200 g.
Za polnjenje bo šlo recimo težko 4 C, ker večina polnilcev ne zmore filati z 12 A. Zato je potrebno upoštevati daljše polnilne čase (okoli 30 do 45 minut). Po potrebi je treba tudi hladiti pri polnjenju.
»2. red izbire«
Sanyo TS-1700AUP
do 30 A, kratkotrajno 40 A. Zelo podobni kot GP1100, vendar višja masa in format 4/5 A.
Sanyo 1950FAUP
do 60, mogoče 70 A za 40 s. Lažja varianta GP2200, z maso okoli 38 g, vendar se napetost veliko bolj sesede pri višjih tokovih, zato realno slabša izbira.
»3. red izbire«
Sanyo
RC1200 2/3 SC
RC1600 4/5 SC
RC2400 SC
Po ugotavljanju in testiranju modelarjev je Sanyo svoje nove serije NiCd akujev »poslabšal«, ko je dal ven zmogljivejše NiMH akuje. Zato so ti akuji uporabni, če vam slučajno ležijo po predalih, da bi kupovali nove pa se ne splača.
Če se obregnem še na ceno paketov:
Okoli 5000 do 15000 SIT na paket.
Nadaljujemo z:
BK motorji (2, 4, 6 polni, outrunnerji...) + planetni prenosi + propelerji (ali neverending story....)
BK krmilniki
Ostalo (žice, priključki & triki)
In prvič doslej tudi.... »Ko gre vse narobe oz. grenkosti e-pogona«
Po vsem predelanem bi rad napisal nekaj zanimivih setupov za posamezne modele & filozofije (od jadralcev do adrenalin Ä‘ankijev)
Od ostalih in kasneje pa bomo verjetno izvedeli:
Ponudba komercialnih modelov na tržišču
Realni setupi & izkušnje (tudi pogledat na tuje forume...)
itd.
BK motorji (2, 4, 6 polni, outrunnerji...) + planetni prenosi + propelerji (ali neverending story....)
Pa smo tu. Tematika, ki ji nikoli ne bo zmanjkalo štrika
Kakšen motor, prenos in propeler uporabiti??
Tekmovalna pravila za F5J 7 nam dajejo na razpolago 40 sekund delovnega časa motorja. V tem času je potrebno iz celotnega pogona stisniti maximalno v tej meri, da bo model dosegel čim višjo izhodiščno višino. Načeloma.
Ampak, od modela do modela, nenazadnje od modelarja do modelarja se pa ta izhodiščna višina razlikuje. Nenazadnje se pogoni po moči med seboj razlikujejo tudi za faktor 10!
Po domače povedano in karikirano povedano:
Pregrešno drag motoriziran cegu lahko spravimo 1000 m visoko, vendar bo dol letelo kot cegu... neka lahka stvar pa se manj impresivno spravi na 200 m, pa bo za dol rabila v nekih pogojih tudi več kot 10 minut, pogon pa bo stal 10 x manj.
Torej vse skupaj postane še toliko bolj zapleteno.
Ali res?
NE! Če si že na začetku izberemo iztočnico oz plan kako začeti.
Obstaja več možnosti:
1. Model za F5J 400 predelava za F5J 7
2. Si izbrati določen setup - lahka varianta (GP1100 akuji), srednja (GP2200) ali težka varanta in narediti model okoli tega.
3. Si izbrati model ali samogradnjo in jo motorizirati
4. Pogledati po netu in skopirati nek setup na določenem modelu
2. varianta je v bistu malce posiljena, oz drugače rečeno, če se nam valja roba po predalih ali pa jo imajo v trgovini na razprodaji, nekdo ugodno prodaja, ...
4. varianta je najpreprostejša in v premišljenih primerih najbolj ziher, vendar nam slovenčkom še najmanj paše. Vedno se trudimo, da bi naredili nekaj boljšega...
V vseh treh primerih je dovolj dobra simulacija program www.motocalc.com
Vseeno se je potrebno držati nazaj z rezervo, še sploh pri simulacijah pri velikih obratih ali tokovih ... odstopanja so lahko tam precej velika.
Kot sem že omenil med vrsticami:
- Motor izbiramo v prvem planu glede na akumulatorje, v drugem na model
- Prenos in propelerje izbiramo glede na model potem na motor
Preden sploh začnemo z izbiro je potrebno pogledati ponudbo na tržišču.
V Sloveniji se danes dobi kar nekaj robe. Modelarji se bomo ustavljali predvsem v BTCju in v Logatcu. Nekateri bodo kupovali tudi po pošti iz Komende.
Prednost kupovanja v Slo še vedno vidim v tem, ker imamo trgovca relativno blizu in se lahko hitro zmenimo za reklamacije in popravila.
Preden začnem dajati konretne predloge, naj omenim, da gredo spodaj omenjeni motorji z dobro spedenanim setupom v primernem modelu vsi »v vinkel«. Ali je to dejansko pomembo?
Odgovor je glasen ne! Nadalje sem razložil na koncu.
Motorjev je več vrst in konstrukcij, več si lahko preberete na
http://modelarji.com/phpbb/viewtopic.php?t=695
in
http://modelarji.com/show.php?id=109
Motorji za akuje 7N GP1100
Večinoma bodo verjetno naši modelarji posegali po lažjih pogonih z akumulatorji GP1100.
V upoštev pridejo motorji z masami od 50 do 100 g.
Tu govorimo za modele razpetin okoli 1.8 do 2.5 m oziroma predelane F5J 400.
Verjetno bo najpogostejša izbira motor češkega proizvajalca MEGA. Govorimo o konkretno tipih 16/7/5, 16/15/2 ali 3 ter 16/25/2 do 4.
http://www.megamotor.cz/index.phtml
Zanimiv je tudi tip motorja češkega proizvajalca Model Motors - Mini AC 1215/EXTREME
http://www.modelmotors.cz/
Meritve na: http://www.flyingmodels.org/motortest/b ... xtreme.htm
Dalje po cenovni lestvici imamo motorje nemškega proizvajalca Kontronik
http://www.kontronik.com/
Konkretno pri GP1100 se pogovarjamo o motorju Fun 400 s prenosom 4.2:1. Verjetno je zelo zanimivo vzet kar skupaj v kompletu, saj pride ceneje. Ime kompleta Drive 200.
Meritve motorja: http://www.flyingmodels.org/motortest/b ... 400-42.htm
Nadalje pa se pri slovenski ponudbi za pogone z akumulatorje GP1100 počasi konča. Če sem kaj spregledal me prosim dopolnite.
________
Za akuje GP2200 se slovenska ponudba še nekoliko zoža:
Kontronik FUN480-47 in 480-55, delno Mega ACn 22/20/1
GP3300 pa na FUN 500-48 in pa ACn 22/20/1
Modeli z GP2200 in GP3300 imajo razpetine od 2.6 do 3.2m
Če pogledamo pri prodajalcu iz Komende se ponudba razširi na Hackerjeve motorje, tudi tistega zograj omenjenega »ta hudega« B40 6S.
Zelo zanimivi so Kitajski motorji »X-power«. Nizka cena je privlačna! Ti motorji imajo nekoliko slabše izkoristke kot primerljivi kvalitetneši motorji kot recimo Hacker ali Kontronik, vendar je to pri F5J 7 nekoliko postavljeno v drugi plan.
Konkretno je govora pri GP1100 o motorju A28-15-2 (4000 obr/V, 86 g), za GP2200 pa B28-25-4 (5500 obr/V, 141 g), za GP3300 pa B36-18-6 (4500 obr/V 192 g).
Zakaj pa nisem omenjal tudi ostalih motorjev, kot npr. vsem znani motorji AXI, ki so zunanjevrteči?
Predvsem zaradi tega, ker imajo ti motorji že v osnovi gledano preveliko notranjo upornost in imajo zato pri višjih tokovih večje izgube - precej manjše izkoristke. Motorji lahko za svojo maso brez prenos dajejo velike statične potiske, vendar s premalo hitrostjo pretoka zraka. Modeli s temi motorji bodo šli težko res v vinkel. Izjema so manjši in lahki modeli - npr. Telstar nabrit na AXIja, ta bo šel garant v vinkel in to impresivno
Ali so zato popolnoma »neuporabni«?
Ne, tega nisem rekel, prvi problem nastane že pri sami simulaciji na www.motocalc.com . Simulacije pravzaprav dajejo precej slabše rezultate kot jih dejansko dobimo iz meritev. Zato je potrebno za meritvami pogledati po netu in forumih. Prav zadovoljen bi bil, če bi na tekmah bilo več modelov s temi motorji in bi pokazali, da se da čisto lepo vzpeti in potem res jadrati. V tujini jih je več takih.
Ena dobra stran je:
http://www.flyingmodels.org/index_en.htm
Za Axije obstaja tudi obširna tabela z meritvami:
http://home.t-online.de/home/BKoenig/aximsort.pdf
Jasno pa še zdaleč ni vsega konec, če se ozremo preko meje. Naročati je edino smotrno po Evropi.
Pred kratkim sem našel trgovino: http://modellantriebe.de/shop/index.html
Preko 500 motorjev, krmilnikov, akujev ... nizke poštnine, zanimivo.
Še kaj več kot o proizvajalcih lahko preberete tukaj:
http://modelarji.com/phpbb/viewtopic.php?t=695
Prenosi
S prenosom dosežemo, da ustrezno zmanjšamo obrate motorja in posledično povečamo navor. S tem lahko uporabimo ustrezno velik propeler, ki bo zagotavljal dovolj velik potisk, da se bo model bolj ali manj dvigal vertikalno. Brez prenosa lahko uporabljamo samo male elise, ki imajo premajhne potiske in prevelike hitrosti pretoka zraka. Taki neposredni pogoni so primerni le za manjše in veliko hitrejše modele. Izjema so zunanjevrteči motorji, ki v tem primeru ne potrebujejo prenosa.
Uporabni so t.i. planetni prenosi. Že takoj velja omeniti, da dober planetni reduktor stane skoraj toliko kot motor, pri cenejših motorjih celo 2 x več! Dober planetni reduktor ima majhno maso in minimalne izgube pri prenosu (je tih). Izkoristek dobrega planetnega reduktorja je do 95 %.
Pri izbiri je najprej potrebno pogledati za kakšne moči je reduktor primeren.
Zaradi same konstrukcije planetnih reduktorjev je nemogoče spreminjati prestavno razmerje brez večjega posega in dodatnih stroškov (če je to sploh mogoče s strani proizvajalca). Najbolje je potem kupiti drug reduktor.
Večinoma se zobnik na motor nabije in prilepi z lepilom Loctite. Odstranitev zobnika in servisiranje je zato kar otežkočeno, vendar vseeno z ustreznimi pripomočki in nekoliko izkušnjami preprosto.
Če kupimo motor in reduktorji posebej, je za pritrditev potrebna vmesna plošča iz aluminija. Nekateri motorji (npr. Hacker), ki jih proizvajalec že tovrniško opremi z reduktorjem so pravzaprav rahlo drugačni motorji, posebno prirejeni za reduktor. Vmesna plošča potem odpade.
Večinoma so uporabljena prestavna razmerja okoli 4:1 do 7:1, mase se gibljejo okoli 30 do 90 g.
Izbira propelerjev pa je zelo pestra, osebno nimam izkušenj z eksotiko (Rasa, Freudenthaler, ...) vendar bo za začetek dovolj če se ozremo na Graupnerjevo oziroma Aeronautovo ponudbo.
Vendar ali se splača za tekmovalne namene kupiti toliko dražji setup?
Po mojem mnenju se tu ne splača razsipavati z denarjem. Razen če ste adrenalin Ä‘anki, ki rad motorizira »cegle«. Mogoče se bomo na tekmah nekomu čudili, ko nas bo »pral« z modelom s preprostim krtačnim motorčkom. Bo imel premišljen setup, znal bo leteti in to je to!
Še vedno bo veljalo: Dober model in še boljši pilot sta glavna ključa do uspeha. Motorizacija je samo pripomoček ...
Pa do naslednjič...
Nazaj na temo akuji
Je res, da ideja meritev res striktno NI direktno povezana s 7 celicami, vendar je precej uporabnih meritev.
___________
Here are some cell figures from tests by Steve Neu which demonstrate how higher cell counts can deliver higher power peaks compared to 6*3300l packs and can run comparable times at the right amperage.
GP110 (GP110AFHR) 21g very high power to weight ratios. Output based on 18*1100 which has same mass as 6*3300
amps midpoint capacity output/cell runtime watts/gm
voltage &total
10 1.15 .95 11.5/207w 5.7 minutes 0.55
20 1.08 .83 21.6/388w 2.49 minutes 1.03
30 1.02 .72 30.6/550w 1.44 minutes 1.46
40 0.90 .7 36.0/648w 1.05 minutes 1.71
GP2200 44g high power to weight ratios (better than GP3300 at 40 amps). Power figures based on 9*GP2200's, which have same mass as 6*GP3300. At 50 amps 9*2200 output is similar to 6*GP3300's at 80 amps.
amps midpoint capacity output/cell runtime watts/gm
voltage &total
20 1.15 1.900 23/207w 5.7 minutes 0.52
30 1.10 1.800 33/297w 3.6 minutes 0.75
40 1.05 1.700 42/378w 2.55 minutes 0.95
50 1.01 1.600 51/459w 1.92 minutes 1.16
Sanyo 1950 AUP
40 0.99 1.500 39.6/356w 2.25 minutes 0.9
Sanyo RC2400
40 1.01 1.850 40.4/242w 2.775 minutes 0.69
GP3300
40 1.15 3.016 46/276w 4.524 minutes 0.72
Torej gremo na krmilnike po domače rečeno reglerje?
O teh malih zadevcah, škatlicah, ki nam včasih naredijo mnogo sivih las in poberejo še kak živček zraven, elektro modelarji vedno radi debatiramo. Zadnje čase veljaš za ta pravega elektraša, če uspešno pretvoril kakšno tako škatlico v kupček smrdečega silicija in plastike.
Pa še en fenomen je pri vsej tej stvari. Vedno se sliši kateri reglerji so za en k***, na tiste ki pa opravljajo svoje delo brezhibno pa se nikoli ne pomisli. Zatorej dober regler se vedno obnaša, »kot da ga ni«. Samo dve priključni žici je potrebno stakniti na akumulator in ročko do konca in gremo! Nase opozori mogoče prej še s kakim piskom ali melodijo (v bistvu to prihaja iz motorja, če smo natančni).
No pa pojdimo eno skoncentrirano rundo skozi te »magične« škatlice.
Krmilniki za krtačne motorje
V primeru uporabe speed 400 motorja, ki bo obremenjen do konca se splača vzeti 25, celo 30 A varianto. Ob drugih krtačnih motorjih ustrezno več, 50, 60, morda tudi 90 A in več. Tako zmogljivi krmilniki so postali poceni in dostopni, mnogi jih delajo v samogradnjah. Med proizvajalci ni večjih razlik, tudi kakšne poceni različice so še vedno uporabne. Krmilniki naj imajo frekvenco krmiljenja od 1 do 2 kHz.
Pri večjih tokovih je vprašljiva uporaba BECa, saj se akumulatorji lahko sesedejo pod 5.6 V, pri tej napetosti pa krmilniki že izključijo. Ločeno napajanje je pri velikih tokovih vedno dobrodošlo - možnost motenj je dosti manjša.
Dodatno prisilno hlajenje krmilnikov ni potrebno, kot tudi motorjev ne. Če je pogon dobro »uravnovešen« se v tistih 40 sekundah zadevšne ne bodo toliko segrele, da bi bilo problematično.
Pravzaprav je to zaenkrat vse kar je za povedati pri krmilnikih za krtačne motorje, zato gremo na
Krmilniki za brezkrtačne motorje (BK)
Hja, tu se šele začne zabava. Ampak ni tako hudo. Prvo relativno olajševalna okoliščina je ... samo 40 sekund motorja potrebujemo. Drugo, tehnologija je postala že dovršena ter »user friendly«. Vse kar je - točno moramo vedeti kaj delamo. Sicer bomo kaj hitro iz male in včasih drage škatlice izvabili magičen dimček in se od nje za vekomaj poslovili.
V preteklih letih sem o BK krmilnikih napisal marsikaj. Preden bi začel tu zgoščeno pisati nasvete, bi vseeno dobro bilo prebrat, kaj piše na tehle povezavah, verjamite, bolje bo tako:
http://modelarji.com/show.php?id=109
http://modelarji.com/phpbb/viewtopic.php?t=695
Kaj je pravzaprav pomembno in od krmilnika »primernega za F5J« zahtevamo:
0. Ja, nula, ničla! Najbolj pomembno! Krmilnik mora delovati z motorjem, to pomeni, da mora znati komutirati trofazen motor. Izbiramo vedno krmilnik, ki ima vsaj 20 % rezerve (raje 30 in več) v specificirani TRAJNI tokovni zmogljivosti in ne momentni.
1. Zagon motorja naj ne bo problematičen. Malo cukanja ni tako hudo, regulacija naj bo zvezna, da ne bi šel prenos rakom žvižgat. Zelo priporočljivo je, če ima krmilnik možnost programiranja t.i. mehkega zagona (softstart), da imamo lahko na RV napravi plin narejen na stikalo (ON/OFF)
1. Raje se žrtvuje nekaj izkoristka na račun večjega števila obratov pod obremenitvijo.
1. Zavora naj bo »mehka« in ne »trda« oziroma dana možnost programiranja moči zavore. Trda zavora lahko poškoduje prenos!
To so glavne zahteve. Nič posebnega. Kje je torej »keč«?
Če pogledamo nulco se notri skriva hakeljc. BK motorji so ne samo različne konstrukcije (govorimo o polih in inrunnerji/outrunnerjih) ampak imajo seveda tudi različno število ovojev, kontrukcijo rotorja - magnetov, itd. Idealno gledano bi moral vsak motor za optimalno izrabo imeti lasten algoritem krmiljenja. Kar pa jasno ni mogoče. Proizvajalci poskušajo jasno narediti univerzalni krmilnik in tu se včasih ubere kakšno krajšnico preveč ... mi pa imamo sive lase.
Vseeno je dobro, da omenim kje smo trenutno s tehnologijo (jesen 2004)
Najbolj moderen algoritem krmiljenja za maksimalni izkoristek IN univerzalnost (!) imajo trenutno pri Kontroniku - krmilniki JAZZ, novejša različica, ki se prodaja od poletja dalje.
V določenih detajlih so boljši, v določenih malenkost slabši, pri nekaterih pa pogrnejo po celi fronti (komutiranje zunanjevrtečih motorjev), imajo pa ogromno izbiro in veljajo za »Mercedeze« - govora je o krmilnikih Schulze.
Nadalje pa zadeve ratujejo precej izenačene, največ se omenjajo Hacker, Jeti, MGM, Castle Creations (USA, sedaj v EU pod Jamaro - »Xenon«) in BK Electronics (v navezavi z Lehner motorji).
Pri nas se da dobiti pravzaprav vse omenjene, izjema je Jamara in BK Electronics, je treba pač naročiti drugje po Evropi.
____________
Kaj pa »cost effective« variante, torej res pravo razmerje cena/zmogljivost???
To sta brez dvoma češka Jeti in MGM.
Ta modre Jeti škatlice »advance« imajo vse tisto kar »moderni« povprečni modelar potrebuje, če pa potrebujemo kaj več A (recimo čez 100) pa se splača ozreti po MGM (120 in celo 160 A verzija za zmerno ceno!). Zamo za FYI, najnovejša verzija krmilnega software-ja je 2.34, če se ne motim.
Pa smo tu, v bistvu realno gledano so zanimivi:
Advance 70-3P Opto, 6-16 celic, oz če se boste kdaj zabavali z LiPo - 2 do 5 jih mu lahko ponudite. Zelo, zelo zmerna cena
Za večje tokove pa TMM 12016-3 PL. Nekaj manj pride 80 A verzija, kar nekaj več (vendar še vedno relativno zmerna cena!) pa 160 A hrust.
Če pogledamo recimo tabelo tehničnih podatkov na EURO F5J na Madžarskem septembra lahko ugotovimo, da je 70 A najbolj popularen.
__________
Če gremo globje brskat po včasih zelo pestrih navodilih krmilnikov ugotovimo, da se lahko kar precej igramo z nastavitvami. Tiste ta pomembne sem že napisal.
Lahko pa spreminjamo motorju tudi po domače povedano predvžig oz. timing.
Pravilo: Večji kot je timing, hitreje se bo motor vrtel pod obremenitvijo seveda na račun izkoristka (večja poraba toka) in seveda obratno. Večje kot je število polov na motorju večji mora biti timing in obratno. Kaj je res optimalno pri določenem toku nam nihče ne pove, tudi motocalc ne, zato nam ne preostane drugega meritve. Ampak tu vmes je še propeler (različni proizvajalci + premeri + koraki) in stvari postanejo zanimive. Za res usklajen pogon se je tu potrebno kar pozabavati. Kaj hitro so razlike tudi do +-10 % v pridobljeni začetni izhodiščni višini po 40 sekundah. Načeloma taka testiranja nič ne stanejo, če jih delamo po zdravi pameti in smo previdni. Roko v ogenj dajemo edino, če se res začnemo sprehajati po meji - pri velikih tokovih.
Kdor pa je že doma v kleti sprobaval take zadeve z velikimi lopatami in kjer se pogovarjamo o bogatih tromestnih številkah v vatih, ve kaj pomeni moč in da se tu ni kaj preveč za igrati. Realno nas precej bolj zanima kako se bo model dvigal - višinski loger bo tu kar prav prišel
BEC
Že pri krmilnikih za krtačne motorje sem omenjal BEC. Tu ga bom še enkrat. BEC odstvetujem!
Različni tipi krmilnikov se med seboj zelo razlikujejo po napajalni napetosti, pri kateri prenehajo s komutiranjem. In ravno pri uporabi 7 celic pri velikih tokovih smo na tej spodnji meji. Hladne ali šibke celice se zelo hitro sesedejo pod mejo 6 V. Da ne omenjam pacientov, ki bi se trudili z akumulatorji, ki so jih napolnili prejšnji dan. Da ne bo kdo potem javkal, da ima zanič regler, ker mu takoj odklopi!
V večjih modelih je problem jasno tudi napajanje štirih ali morda celo šestih servomehanizmov, ki še dodatno zahtevajo nekaj zase. Zato je le bolje leteti še s tistimi dodatnimi 20 do 30 grami.
Nadalje pa so tesno s krmilniki povezani tudi priključni kabli
Najprej motorna stran.
Tri kable povežemo z motorjem v poljubnem vrstnem redu. Ponavadi je najbolje da je sredina-sredina potem pa se že obrne krmilnik tako, da motor teče v pravilno stran. Nekateri krmilniki imajo rešeno to softwarsko in nam ni potrebno menjavati in obračati.
Potrudimo se, da so kabli čim krajši, torej jih režemo. Če ne gre dolge kable med seboj nekoliko prepletemo. Za manjše izgube priključne kable iz motorja prispajkamo direktno na kable krmilnika, če se da in to ne ovira funkcionalnosti. Nekateri modelarji uporabljajo tu recimo »način Schulze«, na krmilniku so ženski konektorji, na motorju pa se po potrebi ustrezno podaljša kable. No, pri tem že posegamo na krmilnik in je lahko problem z garancijo...
Akumulatorska stran
Tu se začne pri velikih tokovih dogajati. Če ste prebrali tisto kar sem napisal od enem izmed linkov, potem veste zakaj se gre. Tu morajo biti kabli absolutno čim krajši & maksimalnega preseka. Nekateri proizvajalci ali namenoma ali ne dajejo za svoje že konkretno zmogljive krmilnike (recimo 70 A je že konkreten tok) kar malo pretanke in izzivalsko dolge kable. Če neuk uporabnih prispajka še na akumulator tako dolge kable, nadene malce slabše priključke, no potem je to približno tako, kot da bi regulatorček zjutraj postavil na sredo Dunajske v Lj popoldne pa bi prišel v upanju, da ga bo našel.
Torej, nad 40 A sem zagovornik kvalitetnih silikonskih kablov preseka 4 mm2. In to čim krajših. Tisti gram ali dva več je le bolje, kot smrdeči ocmarek. V letalih je in bo vedno problem težišče, zato večina raje spajka daljše žice. Pa naj bo mogoče to tudi tokrat, ampak se splača tu malce potrudit in magari cel teden popoldne študirat kako priti skozi s čim manj kabla tako na krmilniku kot na akumulatorju.
S tem bo pridobil še tistih nekaj »zastonjskih« procentov pri dvigu in zaradi manjše mase boljše jadralne zmogljivosti.
O kablih in priključkih sem pisal:
http://modelarji.com/show.php?id=30
Kratko rečeno, uporabljajte priključke MP Jet 3.5 mm.
Za višje tokove (100 in več A) se splača podvajati. Taki krmilniki imajo že podvojene kable in naj bo to tako. Rešitev so tudi 6 mm2 kabli, ampak to so že res extremi. Ali pač?
Kdor bo pri nižjih A (pod 40 A) uporabljal 2.5 mm2 kable mu lahko dam kar takoj nasvet. Kupiti take, ki imajo srebrno pletenico? Takoj 10 % manj upornosti! Dobite jih v vsaki bolje založeni Hifi trgovini, cena pod 1000 SIT / m za parico. Lahko pa se jih seveda podvoji oz. kar uporabi parico za en pol, potem je to skoraj 30 % manj kot 4 mm2 kabel pri minimalno višji masi!
Če se dolgih kablov (več kot 20, 25 cm po polu) ne morete nikakor ne morete znebiti, potem je dobro krmilnik opremiti z dodatnimi kondenzatorji. Schulze svetuje:
http://www.schulze-elektronik-gmbh.de/overlo_e.htm
Če smo pri Schulzeju tips&tricks je vredno branja tudi:
http://www.schulze-elektronik-gmbh.de/g ... wit-de.pdf
http://www.schulze-elektronik-gmbh.de/guide/gstv-e.pdf
http://www.schulze-elektronik-gmbh.de/tips_e.htm
Glede namestitve krmilnika sem že omenil, da kakšnega silnega hlajenja ne potrebuje v tistih 40 sekundah, vendar vseeno pazimo, da ga ne bi tlačili na vroče akuje. Vmes zato dajemo izolacijo - depron, peno, ipd.
In pa kot vedno, večkrat preberite navodila, ki pridejo zraven krmilnika!
Za konec še par konkretnih setupov skopiranih iz www.rcgroups.com
It's the Graphite 3.1m, D-box. Been flying it for bout a month. And does it ever perform! It will hang in dead air as well (sometimes better) as my sp400 and climbs on par with my 7-cell Organic..
setup: b40 fai, 6.7:1 gb, 125a esc, 7-cell gp3300 (naturally, I found out that the 2200s are coming out after I got these), 18x11 prop, hs-85 in the wing/ds-241 in the tail..auw=79oz
I'll be flying my new airplane (MC-5). 99 in ws, 56 oz, Hacker B-40L-LMR, 16x10 prop,
7xcp1700.
Iskanje:
http://www.rcgroups.com/forums/showthre ... hlight=f5j
To bi bilo zaenkrat vse in vas do naslednjič vse lepo pozdravljam!
