Pilatus B-4 2m
Moderatorji: Pisaneli, Zaunkönig
Pilatus B-4 2m
Dve sezoni letim Mibov mali Pilatus. Drugače čisti soliden model, ni mi pa všeč, da se rad zvrača v kovit....kakšne imate pa vi z njim izkušnje??? Razmišljam, da bi mu naredil še ena krila z drugim profilom (s3021 ali SD7037), pa dvomim da bo dosti bolje, ker so precej vitka krila
- Priponke
-
- Pilatus.jpg (76.38 KiB) Pogledano 11375 krat
Za začetek lahko zmanjšaš odklon višinskega krmila navzgor za par milimetrov. Tako boš težje prevlekel model in bo imel zaradi tega manjkrat tendenco padanja v kovit.ni mi pa všeč, da se rad zvrača v kovit....
Tudi sam sestavljam Pilatusa in sem večkrat slišal podobne izjave, na internetu pa sem glede tega našel podatek, da je treba zmanjšati odklon višinskega krmila, potem pa je veliko bolje.
LP Mitja
Zdravo.
Tudi sam sem lastnik mibo pilatusa B4. Ja, res letalo se rado vrže v spin. Krilo nima namreč nič zvitja, zato se pri minimalki poruši ves vzgon na krilu naenkrat.
Rešitve so sledeče.
Težišče letala pomaknit malo naprej cca:2 do 3cm.
Zmanjšat hod višinskega krmail.
Ali pa umetno narest geometrijsko negativno zvitje krila na koncu. Kako?
Zmiksat krilca tako da se enako odklonita navzgor "butterfly". Pomakneš jih navzgor kake 2mm pa dobiš negativno zvitje. To recimo uporabiš pri pristajanju ali pa pri letenju z minimalko.
Pilatus je grajen za dobro vreme. Pobirat se nekje nisko je velik problem, morš zelo pazit kaj se dogaja z njim. Če vreme bruha, pa sam gas. Pa ne bo problemov.
Lep pozdrav
Tudi sam sem lastnik mibo pilatusa B4. Ja, res letalo se rado vrže v spin. Krilo nima namreč nič zvitja, zato se pri minimalki poruši ves vzgon na krilu naenkrat.
Rešitve so sledeče.
Težišče letala pomaknit malo naprej cca:2 do 3cm.
Zmanjšat hod višinskega krmail.
Ali pa umetno narest geometrijsko negativno zvitje krila na koncu. Kako?
Zmiksat krilca tako da se enako odklonita navzgor "butterfly". Pomakneš jih navzgor kake 2mm pa dobiš negativno zvitje. To recimo uporabiš pri pristajanju ali pa pri letenju z minimalko.
Pilatus je grajen za dobro vreme. Pobirat se nekje nisko je velik problem, morš zelo pazit kaj se dogaja z njim. Če vreme bruha, pa sam gas. Pa ne bo problemov.
Lep pozdrav
Salto H101
Večkrat sem imel priložnost opazovat mladega vendar dobro naletenega pilota, ki je po moji presoji "najboljši" pilot 2 M mibo pilatusa B4. pri nas
Ko je bilo za vse nas "prešvoh" ali celo nič je veselo vrgel in peglal "nulco" čim je kje kej našel je bila že akrobacija za tem ali pa vsaj hrbtni prelet.
Veliko nas je trdilo da : "to ni možno" čeprav smo to opazovali, čista poeezija letenja je pa potrebno vedet, da se je za vsem skrivalo velikkkoooooo ur naletenih z tem modelom.
Bi se kar pridružil mnenju ostalih verjetno so koviti "pilot eror"
Ampak nič ne de na napakah se učimo
Ko je bilo za vse nas "prešvoh" ali celo nič je veselo vrgel in peglal "nulco" čim je kje kej našel je bila že akrobacija za tem ali pa vsaj hrbtni prelet.
Veliko nas je trdilo da : "to ni možno" čeprav smo to opazovali, čista poeezija letenja je pa potrebno vedet, da se je za vsem skrivalo velikkkoooooo ur naletenih z tem modelom.
Bi se kar pridružil mnenju ostalih verjetno so koviti "pilot eror"
Ampak nič ne de na napakah se učimo
- extremist1
- Tekmovalec
- Prispevkov: 397
- Pridružen: 03 Apr 2004, 22:44
- Kraj: lj
Vsako letalo ima svojo tako imenovano envelopo leta, pa naj bo to mali model ali pa veliko pravo letalo.
Čim potisnemo režim letenja preko te meje, letalo več ne more izvajati tega za kar je namenjeno in sposobno. Torej, če se nam dogajajo neprijetnosti med letenjem ko silimo letalo preko mej njegove zmogljivosti, se malo brzdajmo in se ogibajmo tej meji.
Vsako letalo omahne, če ga preveč silimo da bi letel počasi, torej pod velikimi vpadnimi koti krila. Nekaterim se »utrga« prej nekaterim pa kasneje. Odvisno od tlorisne oblike krila, zvitja krila, in Re števila pod katerim leti krilo (pravzaprav vsak njegov delček posebej, ker je razlika v Re števili odvisna od tetive lokalnega aeroprofila in trenutne hitrosti tega dela krila)
Znano je da ima Pilatus veliko zoženje krila (razlika med tetivo profila pri trupu in na koncu). Zelo ošpičena (veliko zoženje) krila imajo to slabo lastnost, da na koncu krila profili prej dosežejo max. količnik vzgona, kakor pa v sredini, zato se najprej vzgon poruši tam. Poleg tega ima profil na koncu krila slabše aerodinamične lastnosti zaradi malega Re števila. Če bi pri taki obliki krila kot jo ima Pilatus hoteli doseči, da bi se zelo dobro obnašal pri malih brzinah (seveda je to takoj na škodo performans pri večjih hitrostih letenja), bi morali na koncu krila izbrati profil, ki ima visok količnik vzgona pri zrlo malih Re številih, poleg tega pa bi lahko naredili tudi zvitje krila..torej torzijsko zviti krilo, da bo na koncu letelo z manjšim vpadnim kotom kot pa profil v srednjem delu krila (pravokotni del krila na Pilatusu)
Za boljšo predstavo tega teksta, vam predlagam da si pogledate zanimivo stran mojega brata, ki je zelo nazorno opisal teorijo ki se nanaša tudi na zgornji primer.
http://www2.arnes.si/~lzs1/aerodynamic/osnova.htm (kliknite na gumb <Teorija>
ali pa direktno na omenjeno zadevo: http://www2.arnes.si/~lzs1/aerodynamic/teorija.htm
z njegove domače strani sem vzel tri sike, ki marsikaj o zgoraj napisanem pojasnijo.
LP Mitja
Čim potisnemo režim letenja preko te meje, letalo več ne more izvajati tega za kar je namenjeno in sposobno. Torej, če se nam dogajajo neprijetnosti med letenjem ko silimo letalo preko mej njegove zmogljivosti, se malo brzdajmo in se ogibajmo tej meji.
Vsako letalo omahne, če ga preveč silimo da bi letel počasi, torej pod velikimi vpadnimi koti krila. Nekaterim se »utrga« prej nekaterim pa kasneje. Odvisno od tlorisne oblike krila, zvitja krila, in Re števila pod katerim leti krilo (pravzaprav vsak njegov delček posebej, ker je razlika v Re števili odvisna od tetive lokalnega aeroprofila in trenutne hitrosti tega dela krila)
Znano je da ima Pilatus veliko zoženje krila (razlika med tetivo profila pri trupu in na koncu). Zelo ošpičena (veliko zoženje) krila imajo to slabo lastnost, da na koncu krila profili prej dosežejo max. količnik vzgona, kakor pa v sredini, zato se najprej vzgon poruši tam. Poleg tega ima profil na koncu krila slabše aerodinamične lastnosti zaradi malega Re števila. Če bi pri taki obliki krila kot jo ima Pilatus hoteli doseči, da bi se zelo dobro obnašal pri malih brzinah (seveda je to takoj na škodo performans pri večjih hitrostih letenja), bi morali na koncu krila izbrati profil, ki ima visok količnik vzgona pri zrlo malih Re številih, poleg tega pa bi lahko naredili tudi zvitje krila..torej torzijsko zviti krilo, da bo na koncu letelo z manjšim vpadnim kotom kot pa profil v srednjem delu krila (pravokotni del krila na Pilatusu)
Za boljšo predstavo tega teksta, vam predlagam da si pogledate zanimivo stran mojega brata, ki je zelo nazorno opisal teorijo ki se nanaša tudi na zgornji primer.
http://www2.arnes.si/~lzs1/aerodynamic/osnova.htm (kliknite na gumb <Teorija>
ali pa direktno na omenjeno zadevo: http://www2.arnes.si/~lzs1/aerodynamic/teorija.htm
z njegove domače strani sem vzel tri sike, ki marsikaj o zgoraj napisanem pojasnijo.
LP Mitja
- Priponke
-
- kako se obnasajo razlicne oblike kril pri velikih vpadnih kotih. Ko lokalni klicnik vzgona krila (crno) preseze max kolicnik lokalnega profila, ze na tem mestu vzgon porusi in krilo "omahne"
- sl3.gif (11.63 KiB) Pogledano 11129 krat
-
- konkreten primer na krilu zelo podobnem Pilatusovem. Razlicne "lastnosti" pri razlicnem "pristopu" k zunanjemu trapeznemu delu krila
- sl6.gif (19.19 KiB) Pogledano 11128 krat
-
- poleg vsega, pa je tudi pomembnko kake ima karakteristike profil pri "porusitvi" vzgona..to pomeni "na kak nacin se utrga vzgon" postopno, sunkovito....itd...
- sl4.jpg (36.47 KiB) Pogledano 11127 krat
Zadnjič spremenil Ultralajt, dne 17 Dec 2004, 11:14, skupaj popravljeno 1 krat.
- extremist1
- Tekmovalec
- Prispevkov: 397
- Pridružen: 03 Apr 2004, 22:44
- Kraj: lj
Program je narejen za preračunavanje porazdelitve vzgona na krilu ki ni eliptično. Pri eliptičnem tlorisu krila je itak znano da ima pri izračunavanju induciranega upora konstantni faktor pri dodatku na koncu formule 1. Ne rabiš nobenega »fancy« programa za to. 1= ena in nič drugega! Preračun eliptičnega krila je zaradi tega enostaven, zakomplicira se pri trapeznih in kombinacijah pravokotne in trapezne oblike…in temu je program namenjen.extremist1 napisal/-a:Hudo sicer pri prvem programčku pogrešam elipso krila
Drugače pa pohvale avtorju strani:)
Predlagam da prebereš kompletno razpravo na tej web strani.
http://www2.arnes.si/~lzs1/aerodynamic/teorija.htm
LP Mitja
Ste pa zapel za tole teorijo. Po moje če stvar poenostavimo in zaključimo je tkole: profil RG-15 je že v osnovi namenjen hitremu letenju.....poglejte polare....krila so proti koncu vitka in ne nosijo....spet je treba hitro letet.....niso vitoperjena.....model se rad pri počasnemu letenju zvrača. To so dejstva....a ma kdo drugačno razlago??????
SPET JEST!!!
Mislim da se preveč pričakuje od dvometrskega modela s tako površino in s tem profilom! Mislim da se je koncept modela izkazal v vseh pogledih za zelo dobrega, tudi v aerozapregi!!!
Težavo s kovitom v zavoju se uspešno odpravlja s koordiniranem letenjem po smeri in nagibu!
Veliko pa k vsemu pripomore diferencialni odklon krilc!
KDAJ GREMO TRENIRAT!!!
Mislim da se preveč pričakuje od dvometrskega modela s tako površino in s tem profilom! Mislim da se je koncept modela izkazal v vseh pogledih za zelo dobrega, tudi v aerozapregi!!!
Težavo s kovitom v zavoju se uspešno odpravlja s koordiniranem letenjem po smeri in nagibu!
Veliko pa k vsemu pripomore diferencialni odklon krilc!
KDAJ GREMO TRENIRAT!!!