Jutri, torej v nedeljo, sva se s sinom namenila na Lepenatko. To je 1425 m visoka planina, ki kraljuje nad gornjim gradom. Od višine nekje 1000 m pa na više je popolnoma gola, njen vrh pa lepo zaobljen... Z mojega balkona izglade prav privlačna za kakšno jadranje na pobočju, vendar ni čisto tako. Že pred dvema letoma sva s kolegom iz kluba izkoristila prvomajske praznike in se z družinama podala na planino raziskovat pogoje za letenje. Priznam, da sva bila nemalo presenečena, ker sva opazilča kup kamenja, grmovja, tu in tam skale in obilo praproti, česar pa se iz doline ne vidi. Res pa je tudi, da je bil takšen vtis dobljen pri pastirski koči nekje na višini okoli 1000m, kar je kakih 100 m višinske razlike od spodnjega roba poraščenosti z gozdom.
Opazil sem, ( na tem forumu), da je bila Lepenatka že kar nekajkrat fotofrafirana iz letala, kot potencialno pobočje za letenje, nikjer pa še nisem zasledil, da bi se kdo pohvalil z letenjem na Lepenatki.
Jutri torej (upam, da bo vreme primerno), se podam na planino in vse lepo podrobno raziščem in pofotkam, tako, da lahko pričakujete tudi nekaj fotk. Potem pa bomo presodili!
Sicer pa me tudi zanima, ali ima že kdo kakršnekoli izkušnje z letenjem na Lepenatki!?
Za razliko od nekaterih popbočij, je Lepenatka kar dovolj visoko dosegljiva z avtomobilom in cesta (vsaj pred dvema letoma) ni slaba. Malo je že potrebno pešačiti in malo tudi gristi kolena, vendar ne prehudo.
Torej.... se beremo!
Brane
Lepenatka
Moderatorji: Pisaneli, Zaunkönig
Končno, ampak ne vem, zakaj je yadeva tako majhna...Naj mi kdo razloži kako pripeti večjo datoteko, če je to mogoče in kako pripeti več datotek k enemu postu.. 
Torej, danes sem kot sem obljubil odpeketal proti Lepenatki. Sam!
Sine (kmalu jih bo 18)
se je nekaj spuntal, ker je bilo nočno življenje prenaporno, kolega pa je včeraj na krstnem poletu malo krstil svojega Laserja in je imel danes drugo delo, saj je hotel zadeve spraviti v red.
Kot rečeno, po kosilu sem krenil sam. Ženičko sem naprosil za avto ker sem računal, da je podvozje nekoliko višje kot pri mojem. Za vsak primer!
Na cesti med Radmirjem in Kamnikom (Radmirje je tik pred Ljubnim ob Savviji v Zgornji savinjski dolini) sem takoj za naseljem Gornji grad zavil v desno proti Šmiklavžu. Sicer ozka, vendar asfaltirana cesta se je po dveh kilometrih prelevila v makadam. Soliden makadam. Vseh naslednjih 7 km, nisem niti enkrat niti malo s podvozjem podrsal po podlagi.
Torej po km vožnje sem prispel na ciljno destinacijo, t.j. kjer se cesta konča pod Lepenatko. Avto sem pustil poleg lovske preže in peš, otovorjen s fotografsko opremo in košaro za regrat krenil proti pastirski koči. Napisna tabla je so vrha Lepenatke obetala uro in pol hoda. Po 10 minutah sem že bil pri pastirski koči in se odločil kreniti naprej proti vrhu. Zdel se je takoooooo daleč, da sem si skorajda že premislil. Tudi vreme ni kazalo najbolje. K dežju se sicer še ni pripravljalo, vendar pa je bila svetloba za dobre fotografije daleč od idealne.
Torej...pri pastirski koči sem ugotovil, da pogojev za letenje NI. Južni rob gozda je čisto preblizu, pa tudi pristati ne bi bilo kje. Govorimo o pobočnem letenju...kakšen komajda že outdor bi že šel...
In podal sem se proti vrhu! Hodil sem in pridno fotkal vmes in kaj hitro prišel do prve s travo pokrite površine, na kateri bi se z dobrimi zavoramio na modelu dalo že solidno pristati. Pozabil sem meniti, da je nekje na 1000 m n.m.v. pihal zmeren vzhodnik in kar žal mi je bilo, da sine ni šel z mano. V tem primeru bi namreč vzela s sabo kakšno stvar, ki ji gorenjci rečejo derca. Ne dvomim namreč v sinove pilotske sposobnosti...Sicer pa...kdo ga je pa učil??? Bolj kot sem šel proti vrhu, bolj je bila površina gola, poraščena z bolj ali manj bogato travo. Ne bom trdil, da je bila idealna za pristajanja, ampak z malo domišlije in sreče...
Na vrhu me je pričakal smerokaz za v vse smeri in približno četrt hektara velika površina, kjer bi bilo možno pristajati. Na vrhu je mogoče leteti v vse smeri, saj je gozdna meja precej niže, sosednje hribovje pa na primerni oddaljenosti.
Kakorkoli že, sklenil sem, da ob prvi priložnosti stopim gor z modelom in poskusim. Žal vam danes ne morem posredovati še flight reporta. Sicer pa bolj kot sem šel proti vrhu, bolj je pihalo. Na vrhu že skoraj brilo...
Skoraj 1500 m pač!
Mimogrede še to! Od točke parkiranja avta do vrha in nazaj sem porabil manj kot tri ure, s tem da sem vmes pridno pritiskal na sprožilec in nabral še košaro (mladega) regrada. No tudi dež me je že malo lovil, ampak to je že druga zgodba.
Fotke sledijo, samo (mislim da) primerno jih moram še zmanjšati in uspešno pripeti.
Brane
Torej, danes sem kot sem obljubil odpeketal proti Lepenatki. Sam!
Sine (kmalu jih bo 18)
se je nekaj spuntal, ker je bilo nočno življenje prenaporno, kolega pa je včeraj na krstnem poletu malo krstil svojega Laserja in je imel danes drugo delo, saj je hotel zadeve spraviti v red.Kot rečeno, po kosilu sem krenil sam. Ženičko sem naprosil za avto ker sem računal, da je podvozje nekoliko višje kot pri mojem. Za vsak primer!
Na cesti med Radmirjem in Kamnikom (Radmirje je tik pred Ljubnim ob Savviji v Zgornji savinjski dolini) sem takoj za naseljem Gornji grad zavil v desno proti Šmiklavžu. Sicer ozka, vendar asfaltirana cesta se je po dveh kilometrih prelevila v makadam. Soliden makadam. Vseh naslednjih 7 km, nisem niti enkrat niti malo s podvozjem podrsal po podlagi.
Torej po km vožnje sem prispel na ciljno destinacijo, t.j. kjer se cesta konča pod Lepenatko. Avto sem pustil poleg lovske preže in peš, otovorjen s fotografsko opremo in košaro za regrat krenil proti pastirski koči. Napisna tabla je so vrha Lepenatke obetala uro in pol hoda. Po 10 minutah sem že bil pri pastirski koči in se odločil kreniti naprej proti vrhu. Zdel se je takoooooo daleč, da sem si skorajda že premislil. Tudi vreme ni kazalo najbolje. K dežju se sicer še ni pripravljalo, vendar pa je bila svetloba za dobre fotografije daleč od idealne.
Torej...pri pastirski koči sem ugotovil, da pogojev za letenje NI. Južni rob gozda je čisto preblizu, pa tudi pristati ne bi bilo kje. Govorimo o pobočnem letenju...kakšen komajda že outdor bi že šel...
In podal sem se proti vrhu! Hodil sem in pridno fotkal vmes in kaj hitro prišel do prve s travo pokrite površine, na kateri bi se z dobrimi zavoramio na modelu dalo že solidno pristati. Pozabil sem meniti, da je nekje na 1000 m n.m.v. pihal zmeren vzhodnik in kar žal mi je bilo, da sine ni šel z mano. V tem primeru bi namreč vzela s sabo kakšno stvar, ki ji gorenjci rečejo derca. Ne dvomim namreč v sinove pilotske sposobnosti...Sicer pa...kdo ga je pa učil??? Bolj kot sem šel proti vrhu, bolj je bila površina gola, poraščena z bolj ali manj bogato travo. Ne bom trdil, da je bila idealna za pristajanja, ampak z malo domišlije in sreče...
Na vrhu me je pričakal smerokaz za v vse smeri in približno četrt hektara velika površina, kjer bi bilo možno pristajati. Na vrhu je mogoče leteti v vse smeri, saj je gozdna meja precej niže, sosednje hribovje pa na primerni oddaljenosti.
Kakorkoli že, sklenil sem, da ob prvi priložnosti stopim gor z modelom in poskusim. Žal vam danes ne morem posredovati še flight reporta. Sicer pa bolj kot sem šel proti vrhu, bolj je pihalo. Na vrhu že skoraj brilo...
Skoraj 1500 m pač!
Mimogrede še to! Od točke parkiranja avta do vrha in nazaj sem porabil manj kot tri ure, s tem da sem vmes pridno pritiskal na sprožilec in nabral še košaro (mladega) regrada. No tudi dež me je že malo lovil, ampak to je že druga zgodba.
Fotke sledijo, samo (mislim da) primerno jih moram še zmanjšati in uspešno pripeti.
Brane
35 MHZ, Ch 76
Hja Sašo...a veš, da je tudi meni danes tamo goti padlo na pamet smučanje. Snega je dovolj do konca aprila, vendar pa proge v kolikor jih ne bi speljali v dolino, ne bi bile tako zeloooo dolge. Sam sem bil namreč zelo presenečen. Z določene višine se zdi vrh takoooo daleč...Potem pa si kar naenkrat gori.
Brane
Brane
35 MHZ, Ch 76
breny napisal/-a: Snega je dovolj do konca aprila, vendar pa proge v kolikor jih ne bi speljali v dolino, ne bi bile tako zeloooo dolge.
Saj v tem je fora! Dovolj snega in veliko število kratkih prog je recept za zaslužek in za smučanje brez čakalnih vrst. Tudi zunaj imajo smučišča ogromno kratkih prog in nekaj dolgih, ki so bolj za reklamo. Idealna dolžina je 600 do 900 m.
lp
Sašo
Sašo
Pa še zadnje... Pravzaprav je med mojo izvidnico nastalo še precej več fotografij. Potrudil sem se izbrati tiste najbolj modelarsko zanimive. Sicer pa...če bo v soboto lepo vreme, bi se ekspedicija utegnila ponoviti. Tokrat z modelom. Če bi se mi zelel kdo pridružiti, bo vsakdo dobrodošel.
LP Brane
LP Brane
- Priponke
-
- planjava na vrhu...
- IMG_0052.JPG (20.65 KiB) Pogledano 5463 krat
-
- Pogled z vrha na sosednji Rogatec
- IMG_0047.JPG (21.6 KiB) Pogledano 5463 krat
35 MHZ, Ch 76
Ne, Miškolin...nič nismo leteli! Zaenkrat ne! Iz že opisanih razlogov sem šel na Lepenatko včeraj sam in brez modela!. Upam pa, da bom že naslednjo soboton lahko preiskusil tudi, koliko na Lepenatki "drži" in koliko ne! Upam, da bo vreme ugodno, piha pa na hribih tako ali tako skoraj vedno!
LP Brane
LP Brane
35 MHZ, Ch 76
NI problema! zato sem tudi odprl to temo, ker se mi je zdelo, da je Lepenatka s svojo konfiguracijo nekoliko zapostavljena s strani RC pilotov. Kolikor pa ima sam izkušenj s pobočnim letenjem (čeprav se ne morem pohvaliti, da so kdo ve kako bogate), pa ni čisto nobenih razlogov, da se na Lepenatki ne bi dalo leteti. Vprašanje je le s kakšnimi in kako velikimi modeli.
LP Brane
LP Brane
35 MHZ, Ch 76
. Povedal je, da je skoraj malo preveč kamenja za pristajat z večjimi modeli 
Tudi meni je znano, da Lepenatko s pridom uporabljajo jadralni padalci. Top kar praviš v zvezi z večjimi modeli bi lahko bilo res, sicer pa ne vem, koliko prostora rabijo veliki modeli, recimo super orhideje tam od tri in pol metre naprej za pristanek. Mislim, da bi z dobrimi zavorami na modelu tudi to šlo. Sicer pa...vsake oči imajo svojga malarja ali ne?
LP Brane
LP Brane
35 MHZ, Ch 76
