Kanard v kategoriji F5J - 400

[pidalc]

LP
Mene pa zanima, kako je z konstrukcijo kanard (racman) v tej kategoriji. Je dovoljena?
Krmiljenje smer in višina brez eleronov, pogon potisni prop.
Mislim da to še ni nihče preizkusil.
Prosim za informacije.
Tomaž

[MC GAYVER]

LP
Mene pa zanima, kako je z konstrukcijo kanard (racman) v tej kategoriji. Je dovoljena?
Krmiljenje smer in višina brez eleronov, pogon potisni prop.
Mislim da to še ni nihče preizkusil.
Prosim za informacije.
Tomaž

Kanard ni proti pravilom, v pravilih namreč ne piše, da mora bit višinec zadaj!!!!

Je pa vprašanje, kaj bi naredil z tako kostrukcijo na tekmi

Probaj,........................ se bomo kej novega naučili

[Ultralajt]

Probaj,........................ se bomo kej novega naučili

To da bo racman v F5J letel slabše kot klasična konstrukcija se menda ve in bo zaradi tega takoj nekonkurenčen, ali je treba povedati za razloge čemu tako?

[pidalc]

Verjetno sem premalo podkovan o aeronavtiki in mi ni jasno, zakaj bi bila kanard konstrukcija slabša od klasične.
Kolikor je meni znano, pri klasični konstrukciji višinski stabilizator pritiska rep navzdol, da se krilo ne prevrne naprej.
Pri kanardu pa višinski stabilizator nosi del teže. Torej bi bila teoretično taka konstrukcija boljša. Ima pa še eno prednost, ker je višinski stabilizator pod večjim vpadnim kotom kot krilo ta prej izgubi vzgon in s tem posledično zmanjša vpadni kot. Tako se bistveno zmanjša možnost prevlečenega leta.

[raktivec]

Pri kanardu pa višinski stabilizator nosi del teže.

In zaradi majhnega razpona izdela precej induciranega upora, ki je pri klasičnem repu zanemarljiv. Poleg tega zavrtinči zrak kar zopet ni dobro za fineso. Je pa vsekakor precej bolj dobrodušna konstrukcija od klasične.

[Ultralajt]

EDIT: medtem, ko sem izdeloval tale "ealborat", je Sašo lepo na kratko povzel bistvo!
Ja, to je to!

Verjetno sem premalo podkovan o aeronavtiki in mi ni jasno, zakaj bi bila kanard konstrukcija slabša od klasične.
Kolikor je meni znano, pri klasični konstrukciji višinski stabilizator pritiska rep navzdol, da se krilo ne prevrne naprej.
Pri kanardu pa višinski stabilizator nosi del teže. Torej bi bila teoretično taka konstrukcija boljša. Ima pa še eno prednost, ker je višinski stabilizator pod večjim vpadnim kotom kot krilo ta prej izgubi vzgon in s tem posledično zmanjša vpadni kot. Tako se bistveno zmanjša možnost prevlečenega leta.

No, pa naj povem, kaj vse šteje kot slabše v primerjavi s klasično obliko, kakršna je uveljavljena v F5J400:

Kot si sam omenil, kanard leti pod večjim vpadnim kotom, kot pa glavno krilo. To potegne za sabo tele stvari, ki škodijo jadralcu:
Zaradi precejšnjega vzgona na kanardu, ta "pošilja" h krilu dvoje motečih stvari in sicer:
- zračni tok odklanja navzdol (downwash), zato glavno krilo v širini slični razponu kanarda leti pod navideznim manjšim vpadnim kotom (glej skico 1 in 2).
- kanard za sabo pušča na obeh koncih rotor, ki udarja na krilo in pokvari obtekanje (glej skico 1 in 2).

Posledica tega je ta, da krilo ne leti z optimalnim vpadnim kotom glede na zračni tok, prek celotne razpetine, poleg tega pa ga "motita" še dva stožca rotorjev od kanarda.
Zato je razporeditev aerodinamičnega vzgona na krilu daleč od idealne. Idealna bi bila eliptična razporeditev, kakšno pa ima krilo v "kanard" konfiguraciji, pa sem narisal na skici 3.

Kar se tiče "urbanega mita" da kanard konfiguracija ne more privesti do prevlečenega leta drži, ampak samo zaradi tega, ker nikakor ne moremo prevesti glavno krilo na najvišji možni vpadni kot, saj kanard prej omahne. To pa potegne za sabo neprijetno posledico, da nam kanard nenadoma omahne, ko to najmanj pričakujemo, ter z nepotrebnim nihanjem modela po višini povečujemo upor in slabšamo kvaliteto jadranja.

Kar se tiče dejstva da rep na klasičnem modelu potiska model navzdol, kanard pa pomaga nositi težo modela, je spet ena varljiva zadeva! Pri dobro natrimanem klasičnem modelu, je potrebno na repu ki je precej oddaljen od težišča izredno mala navzdolna sila za ravnovesje. Pri kanardu pa je ta sila velika, apak to plačujemo z velikim profilnim, ter induciranim uporom.

Lahko bi še naštel nekaj stvari ki niso v prid čim bolj učinkovitemu jadralcu s kanardi, vendar imajo zgoraj naštete stvari najhujši vpliv na slabšo fineso in minimalno hitrost padanja, zato naj ostane le pri tem.

Če bi se kanardi res izkazali za superiorne ali vsaj enakovredne klasičnemu izgledu jadralcev, bi danes vsepovsod srečevali takšne :


Solitaire, Burt Rutan.... se ni obneslo.

LP Mitja

[pidalc]

LP
Mitja, hvala za izčrpno razlago. Priznam, da pol tvojih argumentov nisem upošteval.
Res je, da vrtinci in downwash efekt zmanjšujejo učinkovitost krila, vendar midlim, da z nekaj konstrukcijskimi popravki lahko zadevo močno omilimo.
Efekt se skoraj izgubi , če sta krilo in kanar na različni višini (T rep).
Poleg tega me zanima mnanje o potisnem pogonu. Ta je sicer labilen kar se tiče smeri, a ne povzroča turbolence okoli krila. Gotovo pa vpljiva turbolenca krila na izkoristek pogona. Pri spidu 400 bi znal biti to problem , saj je že tako premalo moči.
Upam, da ne bomo preveč zasmetili teme. Čene naj me moderator opozori.
Tomaž

[pidalc]

Hvala moderatorju, da nas je prestavil.

[raktivec]

Pidalc, dobro še enkrat preberi vse skupaj, razmisli in moral bi ugotoviti, da ni vse le v tem tujem "downwash" efektu. Enostavno se ne izide za dobro fineso, še slabše je za optimalno izpeljano kroženje v termiki. Zagarantirano brez izjemno občutljivih senzorjev in zmogljivega računalnika nimaš nobene šanse izpeljat kolikot toliko konkurenčen zavoj z kanardom. Zadeva je dobra za kar je, v tej disciplini je pa slabša od tolpe vode, pa če še tako iščeš plus točke. Žal je tako. Tudi meni bi bil noro všeč kak super zmogljiv kanard jadralc, a ga ni in zato ga nimam.


Kaj bi rad vedel v povezavi z potisnim pogonom?
Za F5J nikakor ni uporaben, ker vrže težišče preveč nazaj in tudi aerodinamično je modrel v drsnem letu precej boljši, če ima motor spredaj in se mu rit zaključi v "nulo", ne pa da vleče za sabo vrtinec izdelan z krompirjem premera 30 mm.
Za motorna letala zna biti precej primernejši od vlečnega propelerja, ampak ne vedno. Pylon in hitrostni modeli ga bodo po moje vedno imeli v nosu!

[Ultralajt]

Res je, da vrtinci in downwash efekt zmanjšujejo učinkovitost krila, vendar midlim, da z nekaj konstrukcijskimi popravki lahko zadevo močno omilimo.

Rutan je na Solitaru povečal konstrukcijski vpadni kot krila v širini kanarda za 2° da je dobil boljšo razporeditev vzgona na krilu in s tem izničil oziroma omilil efekt downwasha. Ta kot je bil optimiran za režim pristajanja in jadranja, ne pa za režim najboljše finese.
(Vir: Sport Aviation, letnik 1983, avgust, stran 18.)