Kriška Gora
Moderatorji: Pisaneli, Zaunkönig
¸V to temo pa se morem vključit. Koliko bregov je še neodkritih - ampak ta je pa eden izmed kapitalnih. Praviš, da pristajanje ni nevem kako velik problem - kaj pa naklon? Ali zaradi močnega naklona pobegne kdaj model po hribu!? Skratka....strmina je GROZNA Vsekakor bi imel željo, da bi lahko to pobočje tudi kdaj obiskal. Ampak kdaaaaj
Jan
Jan
Pristajanje je dokaj enostavno, ker je teren lepo gladek, prav nic valovit. Tla so zelo mehka (15 cm maha, zgoraj pa se 20-50 cm trave), tako da tudi grsi pristanek ne bi pustil posledic.
Seveda pa je fino, ce si navajen v bregu pristajat, nagib je res kar precejsen. Za prihod je fino, ce ni naravnost v breg, ampak malo od strani z nekoliko vecjo hitrostjo, potem pa lepo potegnes in das tolk nagiba, da si s krili vzporedno s tlemi. V bistvu je tukaj idealno za trening pristajanja pri takih nagibih, ker lepse podlage se nisem videl.
Model se nikoli ne zapelje po bregu, ker ga ustavi trava. Spomladi, ko je stara trava se povaljana od snega, pa bi bil to precejsen problem - najbrz je spomladi hrib neuporaben - razen ce kaksno kljuko spodaj montiras.
Pa ce bos hodil iz stajerske sem, toliko le glej, da ne bo kaksen severni veter napovedan - naj bo vsaj brezvetrje, najbolje pa kaj z juzne smeri.
Seveda pa je fino, ce si navajen v bregu pristajat, nagib je res kar precejsen. Za prihod je fino, ce ni naravnost v breg, ampak malo od strani z nekoliko vecjo hitrostjo, potem pa lepo potegnes in das tolk nagiba, da si s krili vzporedno s tlemi. V bistvu je tukaj idealno za trening pristajanja pri takih nagibih, ker lepse podlage se nisem videl.
Model se nikoli ne zapelje po bregu, ker ga ustavi trava. Spomladi, ko je stara trava se povaljana od snega, pa bi bil to precejsen problem - najbrz je spomladi hrib neuporaben - razen ce kaksno kljuko spodaj montiras.
Pa ce bos hodil iz stajerske sem, toliko le glej, da ne bo kaksen severni veter napovedan - naj bo vsaj brezvetrje, najbolje pa kaj z juzne smeri.
Lenko, na tvoje vprasanje je tezko odgovoriti, to bos najbolje vedel sam. Dejstvo je, da je v visjih hribih ozracje bistveno bolj razburkano in da lahko dozivis hitre spremembe vetra in močna spuščanja, kar lahko pristajanje naredi precej zahtevno. Je pa res, da se drugace kot s treningom tega ne da nauciti in da je tukaj teren lep in mehak za tovrstne poskuse.
Lepo bi bilo, če bi morda kdo na en zemljevid narisal, pod do vasi oz. mesta, od koder se gre nato peš na tole planoto visoko v nebu?! Pobočje je res neverjetno lepo in si ga res želim obiskat. Ampak sem iz MBja in bi mi po vsej verjetnosti delalo malce težave - kako do tja priti!
Hvala in lep pozdrav!
Jan
Hvala in lep pozdrav!
Jan
No v soboto sem šel na Kriško. Spodaj lepo sonce, sam vrh je bil v megli. Ampak je mal V vlekel in je tud meglo stran pihal. Ko sem po 1.30 min gor prlezu ves premočen je bla megla še kar tam
Grem na čaj mal čakam nič
Peški nazaj v dolino
Grem na čaj mal čakam nič
Peški nazaj v dolino
- Priponke
-
- EVO MEGLE GRRRRRR
- IMG_1828_640.jpg (59.09 KiB) Pogledano 5302 krat
S5-DSM
Moral bi na štiri pire, ne na en čaj , pa bi se zvedrilomisak napisal/-a:No v soboto sem šel ......
Grem na čaj mal čakam nič
Peški nazaj v dolino
Včasih je "megla" ki nas objame na hribu pravzaprav kumulus, ki čepi na hribu zaradi tega, ker je na tej višini takoimenovana "kondenzacijska baza"...višina s tako temperaturo, kjer vlaga v zraku, ki se je s termiko dvignil do tu, kondenzira v oblak.
Preko dneva se običajno baza oblakov dviga. Zato se lahko kasneje ta "megla" dvigne nad hrib. Kumulusi se tudi pojaljajo v nekakšnih ciklih, zato nastajajo in izginjajo. Življenje kumulusa je lahko od par minut, do kake pol ure.
Torej, ni vedno kar takoj za obupati! Če smo prilezli z velikim trudom tako visoko se splača par urc počakati, če se bo situacija kaj spremenila.
Je pa dobro že prej poslušati vremensko napoved, in med odpravo na planino, opazovati dogajanje na njej.
LP Mitja
Šel sem po desni varianti, kao manj strmi. Skoz je blo v hrib ko pr norcih In pol sem prišel direkt do koče. Sem pa vidu, da tam ko je bla zadnja klopca in pot čist strmo zavije spet levo , da je bla ena potka. Sam pol ko sem do koče pršu kot rečeno nisem nič vidu.
Drugič grem po strmi pa bom vidu.
Ultralajt mislim da maš čist prav da je bil to oblak. Ker napoved je bla da bo baza Cu na 1500m. No ja upam, da bo drugič bolš in da bom lahko mal potrenal.
Drugič grem po strmi pa bom vidu.
Ultralajt mislim da maš čist prav da je bil to oblak. Ker napoved je bla da bo baza Cu na 1500m. No ja upam, da bo drugič bolš in da bom lahko mal potrenal.
S5-DSM
Živjo
Včeraj je padla odločitev, da danes skočim na Krško goro. Po pregledu vetrnih kart in klicanju odzivnika na gori, sem ugotovil, da pogoji najbrž ne bodo ravno najboljši a prostega dopoldneva nisem želel zapraviti. Ženski glas je sporočal da piha vzhodnik ~3m/s.
Spakiram nahrbtinik in od table strma pot, sem v 50min na spotu. Hitro pripravim model in ga vržem proti dolini, kljub temu, da vetra ni bilo. Model je v trenutku padel v dviganje in potem je šlo samo še na gor. (spodnji graf) Po 20min akrobacij sem priletel prenizko in zato moral pristati. To je bilo tudi vse od letenja, saj kasnejši meti niso vodili do dviganja ampak le do treniranja pristankov. Na čase je potegnilo po pobočju a je bil bolj rodeo, kot kaj drugega. Vsi pristanki so bili izvedeni proti hribu, kljub temu, da je naklon kar precejšen. Trava je precej poležana a je model vseeno ostal na mestu pristanka. Le pri zadnje poizkusu je oddrvel proti dolini a sem ga uspel zadržati .
Na pobočju je precej posekanih smerek zato je prostora za manevriranje več kot na slikah iz leta 2005. Ob boljšem vremenu zna biti res super.
Pika nakazuje stojišče.
Pot je resnično strma
Približno 10m nad to klopco se zavije desno na travnike.
Naklon je kar velik.
DG-300R v pričakovanju.
Ne ne, nisem bil sam
Graf prvega in edinega uspešnega jadranja. Dviganja je bilo na čase več kot 5m/s
Lep pozdrva, Andrej.
P.S. Jutri pa na Zaplato!
Včeraj je padla odločitev, da danes skočim na Krško goro. Po pregledu vetrnih kart in klicanju odzivnika na gori, sem ugotovil, da pogoji najbrž ne bodo ravno najboljši a prostega dopoldneva nisem želel zapraviti. Ženski glas je sporočal da piha vzhodnik ~3m/s.
Spakiram nahrbtinik in od table strma pot, sem v 50min na spotu. Hitro pripravim model in ga vržem proti dolini, kljub temu, da vetra ni bilo. Model je v trenutku padel v dviganje in potem je šlo samo še na gor. (spodnji graf) Po 20min akrobacij sem priletel prenizko in zato moral pristati. To je bilo tudi vse od letenja, saj kasnejši meti niso vodili do dviganja ampak le do treniranja pristankov. Na čase je potegnilo po pobočju a je bil bolj rodeo, kot kaj drugega. Vsi pristanki so bili izvedeni proti hribu, kljub temu, da je naklon kar precejšen. Trava je precej poležana a je model vseeno ostal na mestu pristanka. Le pri zadnje poizkusu je oddrvel proti dolini a sem ga uspel zadržati .
Na pobočju je precej posekanih smerek zato je prostora za manevriranje več kot na slikah iz leta 2005. Ob boljšem vremenu zna biti res super.
Pika nakazuje stojišče.
Pot je resnično strma
Približno 10m nad to klopco se zavije desno na travnike.
Naklon je kar velik.
DG-300R v pričakovanju.
Ne ne, nisem bil sam
Graf prvega in edinega uspešnega jadranja. Dviganja je bilo na čase več kot 5m/s
Lep pozdrva, Andrej.
P.S. Jutri pa na Zaplato!