Edina ovira je bil strah pred neznanim
Letos pa sem se ojunačil in s seboj vzel svojo špico in Kar bo pa bo
Prvi teren je bilo pobočje pod Mangrtom, tam kjer štartajo jadralni padalci. Prav zanimivo da se s ceste sploh ne vidi, kako lepa planjava je zgoraj; zanimivo je tudi da bi v dobrih pogojih verjetno lahko brisal čez greben, se pravi iz Loške koritnice proti cesti in nazaj
. Ob dobrih pogojih bi znalo biti kar pošteno zrukano; sam tega ne vem, ker je ravno tisti dan pihal sever tako, da sem vrgek petkrat naredil šest krogov 
,nato sva z drago občudovala rožce in zlezla na ono špičko ki zakriva to planjavo z južne strani (joj kakšen prepad na drugi strani )lp Rupert
.
Čakal sem skoraj do enih, prav tako en padalec, ki se je potem le okorajžil in se klub brezveterju odpeljal v dolino. Vse možne terene sem si ogledal in malo poslikal. Sicer je glavni problem prostor za pristajanje in pa naklon. Tam kjer sta letela na severni veter je menda še najbolj prijazno, vsaj na pogled. Zanimivo je tudi samo sedlo nad kočo, ampak je strmo za pristanke. Za letenje pa mislim da bi bilo čudovito.