Extrem F3B
Imaš tudi uspešne specijalke F3B FOSA, vitkost malo čez 18
http://www.rcgroups.com/forums/showthread.php?t=1318603
http://www.rcgroups.com/forums/showthread.php?t=1318603
Life is short.
Fly hard!!!
Fly hard!!!
@tornado;
Trdnostno niti ni problematična še večja vitkost;
Ampak vitkost je dobra le zaradi tlačne razlike med spodnjo in gornjo ploskvijo krila, kar inducira upor.
Modeli imajo majhno tlačno razliko in kaj hitro se zgodi, da pretiravanje z vitkostjo poveča čelni upor, ki je lahko daleč večji od induciranega, še posebej pri hitrih modelih. Poleg tega večja vitkost nujno pomenu ožje krilo, kar poslabša re število in tudi količkaj dobri modelarski profili so zanič pri nizkem re.
Meni ni čisto jasno natančno kako korist imajo take hude vitkosti.
Trdnostno niti ni problematična še večja vitkost;
Ampak vitkost je dobra le zaradi tlačne razlike med spodnjo in gornjo ploskvijo krila, kar inducira upor.
Modeli imajo majhno tlačno razliko in kaj hitro se zgodi, da pretiravanje z vitkostjo poveča čelni upor, ki je lahko daleč večji od induciranega, še posebej pri hitrih modelih. Poleg tega večja vitkost nujno pomenu ožje krilo, kar poslabša re število in tudi količkaj dobri modelarski profili so zanič pri nizkem re.
Meni ni čisto jasno natančno kako korist imajo take hude vitkosti.
lp
Sašo
Sašo
Odogovoril sem bolj na drugo vrstico: "kakšen nosilec potem naredijo da to zdrži ?? , niti ta pravi jadralci nimajo takše vitkosti ... "raktivec napisal/-a:@tornado;
Trdnostno niti ni problematična še večja vitkost;
Ampak vitkost je dobra le zaradi tlačne razlike med spodnjo in gornjo ploskvijo krila, kar inducira upor.
Modeli imajo majhno tlačno razliko in kaj hitro se zgodi, da pretiravanje z vitkostjo poveča čelni upor, ki je lahko daleč večji od induciranega, še posebej pri hitrih modelih. Poleg tega večja vitkost nujno pomenu ožje krilo, kar poslabša re število in tudi količkaj dobri modelarski profili so zanič pri nizkem re.
Meni ni čisto jasno natančno kako korist imajo take hude vitkosti.
ČE bi moral model v sredini nesti še 100kg, bi bila trdnost po mojem že kar konkreten problem pri takšni vitkost...
Kakšno imajo pa korist od tega... Letalo zgleda noro dobro Kakšnih testov ali posnetkov ali kaj podobnega od te zverine pa ni ravno zaslediti...
Fly it like you stole it!
To je pace competition (4.9m), jst bi rad v zraku videl FX (6.4m) verzijo... Zraven fotografij je sicer en posnetek ampak je zmazek.muha napisal/-a:Vse se najde, samo če iščeš....
http://www.rcmovie.de/video/c3298fc58bf ... rs-Pircher
Fly it like you stole it!
Vem katera je nič bat, samo se čudim tvojemu apetitu po šeT0RN4D0 napisal/-a:To je pace competition (4.9m), jst bi rad v zraku videl FX (6.4m) verzijo... Zraven fotografij je sicer en posnetek ampak je zmazek.muha napisal/-a:Vse se najde, samo če iščeš....
http://www.rcmovie.de/video/c3298fc58bf ... rs-Pircher
Za FX pa ne vem če obstaja kakšen posnetek nažigancije...
Samo soft varijante:
http://www.youtube.com/watch?v=dDeGYG_n ... re=related
http://www.youtube.com/watch?v=fCducuPD ... re=related
Life is short.
Fly hard!!!
Fly hard!!!
Sicer je pa naslov te teme zavajajočzmrzek napisal/-a:Zanimalo me je predvsem zaradi tega ker še nisem videl tako krilo s tako ekstremno vitkostjo,... zaradi obremenitve na vitli sem se spraševl če zdrži ...
Še vedno mi ni jasno zakaj taka vitkost ... večina f3j modelov ima od 15- 18,19 vitkosti ...
Lp Mitja
Od naštetih bi bila edino primerna PACE F4... Tukaj imaš omejitve letala 5kg max. vzletna masa, min 12g/dm2 ter max 75g/dm2 krilna obremenitev od tega je max površina 150dm2...
Moraš pa z enim letalom odleteti vse tri naloge (spreminjaš lahko samo obtežitev) kar konstruktorsko pomeni iskanje kompromisev med hitrostjo, planiranjem ter termičnim jadranjem (od tukaj razne vitkosti, profili, debeline profilov, dolžine trupov,....). Druga pomembna omejitev je pa moč vitle, ki mislim da je nekje 1.2kW, se pravi da lahko izvedeš optimalni štart z razponom 2.8m - 3.3m...
Life is short.
Fly hard!!!
Fly hard!!!
Saj je že raktivec povedal par stvari v zvezi z vitkostjo!zmrzek napisal/-a:Še vedno mi ni jasno zakaj taka vitkost ... večina f3j modelov ima od 15- 18,19 vitkosti ... Lp Mitja
Finesa, ali drsno razmerje letala, oziroma modela, je v grobem enako razmerju med aerodinamičnim vzgonom in aerodinamičnim uporom.
Na grobo lahko rečemo, da je aerodinamični vzgon enak teži letal.
Upor pa seveda odvisen od oblike letala in njegovih elementov.
V aerodinamičnih izračunih lse le redko pogovarjamo o sili vzgona in upora, ampak o količnikih.
Zaželjeno je, da je skupni količnik aerodinamičnega upora preko celega območja hitrosti letenja, čim manjši.
Skupni količnik aerodinamičnega upora letala je pa sestavljajo:
PROFILNI UPOR
(upor profila krila.. posebej tudi repnih površin)
Profilni upor je odvisen od tipa profila.. njegove debeline in ukrivljenosti, ter lege največje debeline, hkrati pa tudi hudo odvisen od relativne hitrosti obtekanja zračne mase.. rejnoldsovo število. Večje Re število, manjši upor (načeloma)
UPOR TRUPA
Upor trupa je predvsem odvisen od njegovega največjega preseka, lege tega preseka, razmerja med debelino in dolžino, "omočeno" površino.
Upor trupa se spreminja med letom, ne samo zaradi spremembe re števila prek območja od min. do max. hitrosti, ampak tudi zaradi "poševnega" obtekanja zračnega toka, pri spreminjanju hitrosti letenja (počasno letenje ali hitro letenje). Minimalni upor trupa se doseže le pri enem režimu letenja, kjer trup leži natančno v osi obtekanja zračnega toka.
UPOR INTERFERENCE
To je upor, ki nastane zaradi medsebojnega vpliva dveh sosednjih elementov letala na njunem stičišču.
Recimo, laično, če je upor trupa v prostem zračnem toku 1 in upor krila v prostem zračnem toku 1, potem ko ju damo skupaj, ne bo skupni upor 1+1=2, ampak več kot seštevek. To pa zaradi motenj na spoju krila in trupa.
Bolj ko je stik dobro izpeljan, manj je tega nepotrebnega dodatnega upora.
Interferenca se pojavlja seveda tudi na repnih površinah.
INDUCIRAN UPOR
To je upor, ki ga laično povedano povzročajo vrtinci na konceh krila. Če vrtinčimo zrak, za to potrebujemo neko energijo, ane?!
Induciran upor je odvisen od oblike krila (tlorisna oblika... razporeditev vzgona vzdolž razpetine), od zvitja krila (aerodinamičnega in geometrijskega), od VITKOSTI, količnika aerodinamičnega vzgona krila, ter števila Pi.
Na vse, razen na število Pi ne moremo vplivati!
Formula:
Kjer je:
CDi = induciran upor (Coefficient of Drag induced)
AR = Vitkost krila (Aspect Ratio)
CL = količnik vzgona (Coefficient of Lift)
Kot vidimo, je v enačbi količnik vzgona na kvadrat!
Torej, pod večjimi količniki vzgona letimo, večji bo rezultat enačbe in to NA KVADRAT.. .induciran upor!! Pri počasnem letenju je torej na krilu ogromno induciranega upora. (Pozor! Količnik, ne vrednost v njutnih!)
Ko letimo počasi, ko krožimo počasi kot po jajcih, da bi izkoristili vsak termični balonček, ima krilo največ induciranega upora. (tudi ko letimo hitro in močno potegnemo višino nase...tudi ko letimo hitro in spustimo flape..ipd...)
AMPAK, seveda ga navkljub visokim vrednostim količnika vzgona, lahko zmanjšamo!
Pod ulomkom se spodaj nahaja AR... vitkost krila. Že bežen pogled na formulo da vedeti, da večja ko je vitkost, manjši bo rezultat formule, anede.
AHA! Če imamo krilo z veliko vitkostjo, potem pa nekako le ukrotimo induciran upor, tudi, kadar krilo leti z velikimi vpadnimi koti (počasi..z visokim količnikom vzgona) !!!
AMPAK, povečanje vitkosti pri isti površini krila ima za posledico majhno globino krila (globina krila je dolžina profila ali kakor nekateri narobe rečejo "širina krila")
Majhna globina krila pri dani hitrosti letenja zmanjša re število.... pa smo že nazaj na začetku tega posta, kjer je napisano da manjša re števila povečajo profilni upor.
V bistvu rabimo veliko vitkost krila pri letalu le kadar letimo počasi, saj je takrat induciran upor največji, potem pa s povečevanjem hitrosti letenja drastično upada.
Lep primer so reakcijski lovci. Vsi imajo zelo mahjhno vitkost krila, ker letijo blazno hitro pod minimalnimi vpadnimi koti in z minimalnimi količniki vzgona.
Ko pa zavijajo, vzletajo ali pristajajo imajo pa itak morje motorne moči, ki premaguje induciran upor. Če jim motorja zmanjka, pa postanejo navaden zidak, če je treba skozi zavoje ohranjati energijo...
Pri jadralcu je torej treba najti en hud kompromis med tem, do kje se splača iti z vitkostjo v aerodinamičnem smislu (če gremo predaleč, se nam zadeve porušijo zaradi premajhne globine krila), pa tudi koliko se splača zaradi same gradnje.. velika vitkost in z njo povezani problemi aeroelastičnosti in mase...
pa še estetika ima nekaj zraven.
V bistvu pa je mogoče iti v ekstreme z vitkostjo tako navzgor, akkor traste velikost modela, saj "mala globina krila" na večjem modelu le ne prinese takega poslabšanja zaradi nižjega re števila, kot bi bilo to na veliko manjšem modelu z enako vitkostjo.
Uf.... tole je težko za razlagat takole iz glave.... upam, da sedaj veš kaj pomeni manjša ali večja vitkost.
V bistvu zgornja enačba pove osnove.. kaj je od česa odvisno.
Seveda pa to ni vse, ampak knjige pa res ne grem pisat... je že vse napisano
Mitja
Hvala ... v tem odlomku je bistvo ki sem ga iskalUltralajt napisal/-a:
V bistvu pa je mogoče iti v ekstreme z vitkostjo tako navzgor, akkor traste velikost modela, saj "mala globina krila" na večjem modelu le ne prinese takega poslabšanja zaradi nižjega re števila, kot bi bilo to na veliko manjšem modelu z enako vitkostjo.
Mitja
Lp Mitja
LP MITJA H.