Zanima me cel pristajalni manever. Priprava, timing, nasploh vse, kar je trebe vedeti za uspešno pristajanje F3J modela.
Lp Rok
Potek pristajanja z F3J modelom
Jaz sem uporabljal in uporabljam tudi v F5J tale postopek. V približno 30-ti sekundi se nahajam cca 10 m nad glavo v položaju "z vetrom". To je izhodišče. Od tu naprej pa se pristajalni manever precej razlikuje od pogojev, predvsem od jakosti vetra. Jakost vetra je pomembna predvsem za razdaljo, do katere bomo model še peljali z vetrom in za hitrost, s katero bomo model peljali z vetrom. Tu je potrebno upoštevati predvsem to, da če bomo model peljali z vetrom s premajhno hitrosto nam bo po zavoju v veter (proti pristajalni točki) model enostavno sedel na tla daleč od točke, oziroma ga bomo prevlekli. če ga bomo puskušali obdržati v zraku z vlečenjem višine nase. Sledi zvračenje na krilo in možnost poškodbe modela. Razdaljo do katere bomo peljali model "z vetrom" je treba oceniti glede na letalne lastnosti modela (planiranje in probojnost), upoštevati je treba tudi termiko ali požiranje pri tleh, pomembna je tudi učinkovitost zavor ... Jaz pri pristanku posvečam največ pozornosti hitrosti s katero bom model obrnil v veter. Ko se model obrne v smer proti vetru pa mu nikakor ne pustim, da bi se zaradi povečane hitrosti (hitrost modela + hitrost nasprotnega vetra) model povzpel ampak ga še zmeraj silim z višino navzdol, da model ohrani energijo, ki jo potem v zadnjih metrih lahko izkoristim za centriranje pristajalne točke. Veliko modelrjev pušča model po zavoju v veter, da se le-ta povzpne. Model s tem izgubi energijo, sicer se povzpne ponavadi na večjo višino kot jo je imel pri vstopu v zavoj, vendar ga potem nasprotni veter zaradi slabe probojnosti modela (to velja za starejše profile in lahke F5J modele) enostavno potisne na tla, daleč od željenega mesta.
Zgoraj opisano velja v primeru za "normlano" pristajalno proceduro, ko je treba najprej zbiti višino na omenjenih 10 m "nad glavo". Zadeva se pa popolnoma spremeni, ko se je treba z modelom pricjaziti pri tleh iz kakšnega šibkega dviganja na 5 m višine, ko se trudimo scuzati še zadnje sekunde letalnega časa. V takih primerih pa so potrebne že čarovnije
ki so včasih učinkovite, včasih pa tudi ne.
Vaja dela mojstra !!! Dokler ne boš poznal vseh lastnosti modela bojo tudi pristanki vprašljivi. Lastnosti modela pa spoznaš samo z velikoooo letenja v čimbolj različnih pogojih.
Meni je ta pristajalna procedura ostala v prstih še iz F3J časov in sem jo dokaj lahko prenesel na F5J, saj na ravnini in na točko pristajam samo na tekmah. Z županom še vedno nisva našala skupne besedo na temo, da bi v modelarske namene poravnali enega od okoliških puklov
Robi
Zgoraj opisano velja v primeru za "normlano" pristajalno proceduro, ko je treba najprej zbiti višino na omenjenih 10 m "nad glavo". Zadeva se pa popolnoma spremeni, ko se je treba z modelom pricjaziti pri tleh iz kakšnega šibkega dviganja na 5 m višine, ko se trudimo scuzati še zadnje sekunde letalnega časa. V takih primerih pa so potrebne že čarovnije
ki so včasih učinkovite, včasih pa tudi ne. Vaja dela mojstra !!! Dokler ne boš poznal vseh lastnosti modela bojo tudi pristanki vprašljivi. Lastnosti modela pa spoznaš samo z velikoooo letenja v čimbolj različnih pogojih.
Meni je ta pristajalna procedura ostala v prstih še iz F3J časov in sem jo dokaj lahko prenesel na F5J, saj na ravnini in na točko pristajam samo na tekmah. Z županom še vedno nisva našala skupne besedo na temo, da bi v modelarske namene poravnali enega od okoliških puklov
Robi