Lepilo - Lok
@Zlato;
Z kampaund loki se ne ukvarjam, ker so to že kar praver puške, bolj me zanima klasika. Kot znalac mi prosim povej kako močan klasični lok bi bil približno enakovreden 80# kompaundu?
V informacijo morda to, da potegnem na polno "po srednjeveško" do 32" in ne "do ušesa".
Sicer pa mislim, da bi zelo dobro zbrušena lovska konica ali bodkin kakršna je na gornjih slikah, prebila recimo neprebojni jopič precej prej kot krogla iz kratkocevnega orožja.
Moji "testi" prebojnosti so se omejili na hruško v kateri je še vedno neznano kje konica, na en star prometni znak in na 1,5 mm, ter 2 mm jekleno pločevino, kar je bilo vse gladko prebito. Zaradi precej kompliciranih puščic nisem prebijal česa drugega, saj lesena puščica navadno poči, ko prileti v kaj tršega od tarče.
Če me spomin ne vara te 63 g puščica izstreljena iz 110# bojnega loka useka z silo okrog 300 N in verjetno te tudi čelada ne reši, če prileti nepričakovano, saj verjetno crkne tilnik. In kompaund je npr. neprimerno bolj prebojen, saj lahko z njim streljaš lažje puščice, ki zato usekajo MNOGO hitreje.
Pred leti so se trije mežiški smrkavčki igrali z rekreacijskim lokom (imajo nekje med 25 in 35#) in eden se je naenkrat spomnil, da bi streljali na domačo kozo. Za hec je ustrelil proti okrog 25-30 m oddaljeni kozi, ki se je po stelu nemoteno pasla, kot da ni nič letelo mimo nje. Ostala dva sta ga zafrkavala kakšen zanič šic je, a ne dolgo, saj je koza v kake pol minute klecnila in poginila. Puščica jo je tako gladko prebila, da sploh vedela ni za to.
Sicer se pa zelo strinjam z tisto o letu puščice in šumom peres. Kadar imam na obisku kakega lokostrelca se z veseljem postavim bočno in poslušam šumenje, ter se čudim hitrosti puščic. Gledana od zadaj namreč ne da takega občutka hitrosti kot če jo gledaš bočno.
P.S.
Da slučajno ne bo kdo dobil napačnega navdiha še tole:
Tisa je zaščitena drevesna vrsta in jo je v naravi PREPOVEDANO sekat!!! Moji loki so večinoma iz Kalifornijske Tise, najde pa se tudi kak iz lesa, ki je bil odrezan ob čiščenju parkov. Na srečo ima naša domača Tisa prehitro rast in je le pogojno uporabna za lokostrelstvo, za dober lok mora namreč imeti 1 mm debele letnice in čim manj črnih vej. Biti mora moškega spola, saj rdeče jagode zelo oslabijo les, posekana mora biti pozimi ob polni luni in sušena po odbitem postopku vsaj 3 leta, najbolje 5 let.
Z kampaund loki se ne ukvarjam, ker so to že kar praver puške, bolj me zanima klasika. Kot znalac mi prosim povej kako močan klasični lok bi bil približno enakovreden 80# kompaundu?
V informacijo morda to, da potegnem na polno "po srednjeveško" do 32" in ne "do ušesa".
Sicer pa mislim, da bi zelo dobro zbrušena lovska konica ali bodkin kakršna je na gornjih slikah, prebila recimo neprebojni jopič precej prej kot krogla iz kratkocevnega orožja.
Moji "testi" prebojnosti so se omejili na hruško v kateri je še vedno neznano kje konica, na en star prometni znak in na 1,5 mm, ter 2 mm jekleno pločevino, kar je bilo vse gladko prebito. Zaradi precej kompliciranih puščic nisem prebijal česa drugega, saj lesena puščica navadno poči, ko prileti v kaj tršega od tarče.
Če me spomin ne vara te 63 g puščica izstreljena iz 110# bojnega loka useka z silo okrog 300 N in verjetno te tudi čelada ne reši, če prileti nepričakovano, saj verjetno crkne tilnik. In kompaund je npr. neprimerno bolj prebojen, saj lahko z njim streljaš lažje puščice, ki zato usekajo MNOGO hitreje.
Pred leti so se trije mežiški smrkavčki igrali z rekreacijskim lokom (imajo nekje med 25 in 35#) in eden se je naenkrat spomnil, da bi streljali na domačo kozo. Za hec je ustrelil proti okrog 25-30 m oddaljeni kozi, ki se je po stelu nemoteno pasla, kot da ni nič letelo mimo nje. Ostala dva sta ga zafrkavala kakšen zanič šic je, a ne dolgo, saj je koza v kake pol minute klecnila in poginila. Puščica jo je tako gladko prebila, da sploh vedela ni za to.
Sicer se pa zelo strinjam z tisto o letu puščice in šumom peres. Kadar imam na obisku kakega lokostrelca se z veseljem postavim bočno in poslušam šumenje, ter se čudim hitrosti puščic. Gledana od zadaj namreč ne da takega občutka hitrosti kot če jo gledaš bočno.
P.S.
Da slučajno ne bo kdo dobil napačnega navdiha še tole:
Tisa je zaščitena drevesna vrsta in jo je v naravi PREPOVEDANO sekat!!! Moji loki so večinoma iz Kalifornijske Tise, najde pa se tudi kak iz lesa, ki je bil odrezan ob čiščenju parkov. Na srečo ima naša domača Tisa prehitro rast in je le pogojno uporabna za lokostrelstvo, za dober lok mora namreč imeti 1 mm debele letnice in čim manj črnih vej. Biti mora moškega spola, saj rdeče jagode zelo oslabijo les, posekana mora biti pozimi ob polni luni in sušena po odbitem postopku vsaj 3 leta, najbolje 5 let.
lp
Sašo
Sašo
Zdravo Sašo!
No pa po vrsti:
Ekvivalent 80 # loku ti je v klasiki 55# . Klasika se meri pri nategu 28 ", vsaka cola nadaljnjega vleka pa ti prinese cca 10% moči. Torej , če vlečeš 32" boš imel približno 79# na prstih. Vlečeš pa do kota ustnic, če sem prav razumel. To pa je edino pravo merjenje, za moj okus. Sidranje roke pod brado je olimpijski slog, za ušesi pa se vleče compound z sprožilno napravo ( disciplina unlimited). Ko so ukinili tekmovanja compound instinktivo, sem tudi nehal tekmovati. Drugače mam kar nekaj pleha s tekmovanj po stari YU.
80# pa je veliko, posebno za merjenje daljše od 5 sek. Imaš občutek, da ti bo lopatico vrglo s tečajev.
Kar se tvojega hrbta tiče, imaš prav.Samo lokostrelstvo ali zelo dolga plavanja ti popravijo križ. Ali pa nož v bolnici.
Tisa je pri nas res zaščitena, v Gorskem kotarju pa jo sekajo kar na veliko. Na Hrvaškem še ni zaščitena.
Isto tako sej o lahko kupi v Avstriji.
Puščica prebija mnogo več od krogle zaradi svoje kinetične energije.
Lažja puščica leti hitreje ( danes je hitrost okoli 115 m/s) iz compounda. Ampak tvoja je težja, kinetika je velika in pribija kot kladu.
Vlažna puščica pri prehodu skozi tarčo "zašmelca". Ven se jo vleče tako, da se uporabi tenka gumijasta "krpa", puščico primeš čisto ob tarči in potegneš naravnost. Brez sukanja ali nagiba, ker telo ne bo zdržalo.
Zato je najboljša tarča iz prešane slame, streljaš pa v presek slame in ne povprek. Taka tarča puščico lepo ustavi in jo je lahko izvleči.
Nasvet: Ko tarčo prinesemo na strelišče( slamnato) jo je zelo priporočljivo politi z močno razstopino modre galice. Jo insekti pustijo pri miru.
Če pa je tarča iz plamaflksa ali podobnega materiala, pa mokra puščica gre skozi kot skozi sir.
No pa po vrsti:
Ekvivalent 80 # loku ti je v klasiki 55# . Klasika se meri pri nategu 28 ", vsaka cola nadaljnjega vleka pa ti prinese cca 10% moči. Torej , če vlečeš 32" boš imel približno 79# na prstih. Vlečeš pa do kota ustnic, če sem prav razumel. To pa je edino pravo merjenje, za moj okus. Sidranje roke pod brado je olimpijski slog, za ušesi pa se vleče compound z sprožilno napravo ( disciplina unlimited). Ko so ukinili tekmovanja compound instinktivo, sem tudi nehal tekmovati. Drugače mam kar nekaj pleha s tekmovanj po stari YU.
80# pa je veliko, posebno za merjenje daljše od 5 sek. Imaš občutek, da ti bo lopatico vrglo s tečajev.
Kar se tvojega hrbta tiče, imaš prav.Samo lokostrelstvo ali zelo dolga plavanja ti popravijo križ. Ali pa nož v bolnici.
Tisa je pri nas res zaščitena, v Gorskem kotarju pa jo sekajo kar na veliko. Na Hrvaškem še ni zaščitena.
Isto tako sej o lahko kupi v Avstriji.
Puščica prebija mnogo več od krogle zaradi svoje kinetične energije.
Lažja puščica leti hitreje ( danes je hitrost okoli 115 m/s) iz compounda. Ampak tvoja je težja, kinetika je velika in pribija kot kladu.
Vlažna puščica pri prehodu skozi tarčo "zašmelca". Ven se jo vleče tako, da se uporabi tenka gumijasta "krpa", puščico primeš čisto ob tarči in potegneš naravnost. Brez sukanja ali nagiba, ker telo ne bo zdržalo.
Zato je najboljša tarča iz prešane slame, streljaš pa v presek slame in ne povprek. Taka tarča puščico lepo ustavi in jo je lahko izvleči.
Nasvet: Ko tarčo prinesemo na strelišče( slamnato) jo je zelo priporočljivo politi z močno razstopino modre galice. Jo insekti pustijo pri miru.
Če pa je tarča iz plamaflksa ali podobnega materiala, pa mokra puščica gre skozi kot skozi sir.
Uživaj v letenju
Zlato;
Meni je slamnata tarča nabavljena pri Agro Vrečeku lomila puščice kot za stavo in sem nabavil tisto stisnjeno iz Preventovih ostankov. Imam srečo in ni vključkov, ki bi odbijali puščice. Le včasih katera zadaj pogleda ven, drugače pa jih lepo ustavi, je pa grda ko smrtni greh in tako težka, da jo imam stacionirano na položaju na travniku za hišo.
Kar se tiče Tise sem skeptičen okrog tiste v Gorskem Kotarju, ker prehitro raste. Tudi Avstrijska je vprašljiva od kod je. Zadovoljiva bi bila iz gornjih delov Pohorja in predvsem iz Italijanskih alp, a za spodoben cepljenec moraš odštet tudi do 300 evrov. Tu nastopi Kalifornijska tisa, ki je skoraj enaka italijanski, le da je trikrat cenejša in kar po majlu lahko izbereš cepljenec z željenimi karakteristikami, pa še papirje dobiš.
Dobre so tudi skandinavske in nekatere poljske tise, a zaenkrat še nisem posegel po njih.
Problem pri tisi je v tem, da je slaba tisa slabša od dobrih listavcev, dobra tisa, možka z počasno rastjo pa je izjemen les za lok, a tako je v evropi težko najti. Žal so v srednjem veku angleži, pozneje pa rejci drobnice opravili svoje in jo več ali manj iztrebili. Angleži so kupovali resnično spoštovanja vredne količine tise od Italijanov, Špancev in Francozov, rejci drobnice in konjerejci pa so jo iztrebljali, ker je hudo strupena za večino domačih živali. Konj menda tako hitro crkne, da ima vejico še v ustih, ko je že hladen.
Ko napenjam bojni lok vlečem do konca puščice in ne do ust ali česa drugega. Postavim se bočno z težiščem malce naprej na nos, preveč, že malce nazaj zravnam hrbet in z zasukom telesa ter potegom desnice napnem lok "čez uho". Merim med napenjanjem in spustim praktično skoraj takoj, ko je konica puščice pri ročaju loka.
Ostali moji loki so mi dovolj mehki, da streljam kot se pač strelja z potegom do ust. Moj normalni poteg je 28", bojni lok pa potegnem do 32", a kolikor sem lahko do sedaj ugotovil so v starih časih z vsemi loki streljali na poln poteg in ne le do ust ali ušesa. Tudi jumi, nordijski, staro egipčanski in mongolski gredo do konca puščice. Verjetno je bilo tako tudi z večino drugih evropskih lokov.
Zanimiv link
http://www.englishwarbow.com/
http://www.englishwarbowsociety.com/
To je tud divje!
http://www.youtube.com/watch?v=zLlBNnQg ... re=channel
http://www.youtube.com/watch?v=wYbud_Uu ... re=channel
Meni je slamnata tarča nabavljena pri Agro Vrečeku lomila puščice kot za stavo in sem nabavil tisto stisnjeno iz Preventovih ostankov. Imam srečo in ni vključkov, ki bi odbijali puščice. Le včasih katera zadaj pogleda ven, drugače pa jih lepo ustavi, je pa grda ko smrtni greh in tako težka, da jo imam stacionirano na položaju na travniku za hišo.
Kar se tiče Tise sem skeptičen okrog tiste v Gorskem Kotarju, ker prehitro raste. Tudi Avstrijska je vprašljiva od kod je. Zadovoljiva bi bila iz gornjih delov Pohorja in predvsem iz Italijanskih alp, a za spodoben cepljenec moraš odštet tudi do 300 evrov. Tu nastopi Kalifornijska tisa, ki je skoraj enaka italijanski, le da je trikrat cenejša in kar po majlu lahko izbereš cepljenec z željenimi karakteristikami, pa še papirje dobiš.
Dobre so tudi skandinavske in nekatere poljske tise, a zaenkrat še nisem posegel po njih.
Problem pri tisi je v tem, da je slaba tisa slabša od dobrih listavcev, dobra tisa, možka z počasno rastjo pa je izjemen les za lok, a tako je v evropi težko najti. Žal so v srednjem veku angleži, pozneje pa rejci drobnice opravili svoje in jo več ali manj iztrebili. Angleži so kupovali resnično spoštovanja vredne količine tise od Italijanov, Špancev in Francozov, rejci drobnice in konjerejci pa so jo iztrebljali, ker je hudo strupena za večino domačih živali. Konj menda tako hitro crkne, da ima vejico še v ustih, ko je že hladen.
Ko napenjam bojni lok vlečem do konca puščice in ne do ust ali česa drugega. Postavim se bočno z težiščem malce naprej na nos, preveč, že malce nazaj zravnam hrbet in z zasukom telesa ter potegom desnice napnem lok "čez uho". Merim med napenjanjem in spustim praktično skoraj takoj, ko je konica puščice pri ročaju loka.
Ostali moji loki so mi dovolj mehki, da streljam kot se pač strelja z potegom do ust. Moj normalni poteg je 28", bojni lok pa potegnem do 32", a kolikor sem lahko do sedaj ugotovil so v starih časih z vsemi loki streljali na poln poteg in ne le do ust ali ušesa. Tudi jumi, nordijski, staro egipčanski in mongolski gredo do konca puščice. Verjetno je bilo tako tudi z večino drugih evropskih lokov.
Zanimiv link
http://www.englishwarbow.com/
http://www.englishwarbowsociety.com/
To je tud divje!
http://www.youtube.com/watch?v=zLlBNnQg ... re=channel
http://www.youtube.com/watch?v=wYbud_Uu ... re=channel
lp
Sašo
Sašo
Pri slamnati tarči se to rado dogaja, če je preveč pokončno. Tarča mora biti za cca 10stopinj nagnjena nazaj, da j vhod puščice v približno enakem kotu , kot so postavljena stebelca slame.
Sem pa pogledal posnetek z 123 # longbowom. Zgornji krak mu je premočan. To dobro vidiš pri prvem strelu, ko mu spodnji krak zabrenka.
Strela pa z takoimenovanim "mrtvim strelom". To pa pomeni, da pri spuščanju puščice roko namerno odpira, namesto da samo popusti prijem tetive in se mu ona sama spuli iz roke. To vidiš po temu, da po tretjem strelu otresa z desnico, ker ga bolijo prsti (pečejo, kot da bi se dotaknil vroče plošče na štedilniku). Je pa lok ODLOČNO premočan za njega, ker levico spušča že med odpenjanjem loka. Lok moraš med strelom porinit proti tarči, ne pa navzdol. Če tako strelaš, imaš vedno levo grupacijo zadetkov.
Zdaj bom pa naložil ene slike, da vidiš, s čem se tudi ukvarjam. Je popolnoma moj kroj, moj izdelek in ročno šivanje.
Samo počakaj, da jih naštimam za forum.
Sem pa pogledal posnetek z 123 # longbowom. Zgornji krak mu je premočan. To dobro vidiš pri prvem strelu, ko mu spodnji krak zabrenka.
Strela pa z takoimenovanim "mrtvim strelom". To pa pomeni, da pri spuščanju puščice roko namerno odpira, namesto da samo popusti prijem tetive in se mu ona sama spuli iz roke. To vidiš po temu, da po tretjem strelu otresa z desnico, ker ga bolijo prsti (pečejo, kot da bi se dotaknil vroče plošče na štedilniku). Je pa lok ODLOČNO premočan za njega, ker levico spušča že med odpenjanjem loka. Lok moraš med strelom porinit proti tarči, ne pa navzdol. Če tako strelaš, imaš vedno levo grupacijo zadetkov.
Zdaj bom pa naložil ene slike, da vidiš, s čem se tudi ukvarjam. Je popolnoma moj kroj, moj izdelek in ročno šivanje.
Samo počakaj, da jih naštimam za forum.
Uživaj v letenju
Saj za tistega 123# se od daleč vidi, da spušča pline med napenjanjem.
Mora pa biti huda teh 123#. Jaz sem iz 60 prišel na 90# v letu in pol, do 110# pa sem lezel skoraj tri leta. Čeprav sem ga jeseni vlačil kot žvečilko vem, da bom celo pomlad lezel iz 90# nazaj na 110#, vmes pa verjetno 90% puščic na 65 ali 80#. Z močnim ne uspem natančno izstrelit več kot prvih 30-35
puščic, vse ostale letijo izven cilja, tudi izven tarče bi katera poletela in moram preklopit na šibkejši lok.
p.s.
Nikoli nisem natančno pogledal tega 123# posnetka in resnično je lok zanič kriv. Ne vem, če je gornji krak premočan, se pa narobe upogiba. Prva tretina od ročaja navzgor je odločno premočna, kasneje pa se preveč ukrivi. Spodnji krak se lepo cel ukrivi.
Verjetno se je tisti, ki ga je delal zajebal in posnel preveč gornjega kraka in ni imel druge kot na malce umetniški način sanirat napako, da se da kolikor toliko streljat z njim. Verjetno ga kar močno strese spajkla ko ustreli, saj znajo taki nesimetnični kraki privabit precej ostre mravljince v levico.
Tudi puščice ima premehke in jih upogne v lok namesto vstran od njega, zato tak rezek zvok. drgnjenja puščice ob les se ne sme slišat, le prvih nekaj centimetrov lahko puščica podrgne, nato pa mora iti okrog loka.
Mora pa biti huda teh 123#. Jaz sem iz 60 prišel na 90# v letu in pol, do 110# pa sem lezel skoraj tri leta. Čeprav sem ga jeseni vlačil kot žvečilko vem, da bom celo pomlad lezel iz 90# nazaj na 110#, vmes pa verjetno 90% puščic na 65 ali 80#. Z močnim ne uspem natančno izstrelit več kot prvih 30-35
puščic, vse ostale letijo izven cilja, tudi izven tarče bi katera poletela in moram preklopit na šibkejši lok.
p.s.
Nikoli nisem natančno pogledal tega 123# posnetka in resnično je lok zanič kriv. Ne vem, če je gornji krak premočan, se pa narobe upogiba. Prva tretina od ročaja navzgor je odločno premočna, kasneje pa se preveč ukrivi. Spodnji krak se lepo cel ukrivi.
Verjetno se je tisti, ki ga je delal zajebal in posnel preveč gornjega kraka in ni imel druge kot na malce umetniški način sanirat napako, da se da kolikor toliko streljat z njim. Verjetno ga kar močno strese spajkla ko ustreli, saj znajo taki nesimetnični kraki privabit precej ostre mravljince v levico.
Tudi puščice ima premehke in jih upogne v lok namesto vstran od njega, zato tak rezek zvok. drgnjenja puščice ob les se ne sme slišat, le prvih nekaj centimetrov lahko puščica podrgne, nato pa mora iti okrog loka.
lp
Sašo
Sašo
Posluš sebe, kaj govoriš !!! Prvih 30 ali 35 puščic Če to pomnožiš z 50 kg, kolikor napenjaš, dobiš težo 1,5 TONE Fant moj, to je zelo zelo veliko, ob uporabnem strelu. Vsaka čast! Sedaj pa le počasi nazaj na polno funtažo ! Če boš prehiter se ti lahko vname ramenska tetiva, pa si zaključil s to sezono. Še RC ti bo delal težavev roki. s temi močmi se ni za zajebavat in delat heroja.
Kar se loka tiče, pa si imel popolnoma prav. Je čisti zajeb !
Sedaj pa ti pokažem par slik, kar me tudi zanima. To je namreč usnje.
Kar se loka tiče, pa si imel popolnoma prav. Je čisti zajeb !
Sedaj pa ti pokažem par slik, kar me tudi zanima. To je namreč usnje.
- Priponke
-
- Tole sem pa delal za brata lansko leto.
6 mm kravje usnje, ročno gravirano in šivano - picresized_1267600395_PICT0009.jpg (170.33 KiB) Pogledano 5097 krat
- Tole sem pa delal za brata lansko leto.
-
- tok narejen pred 20 leti, ko sem tekmoval
- picresized_1267603957_PICT0016.jpg (131.97 KiB) Pogledano 5097 krat
-
- picresized_1267600139_PICT0021.jpg (205.62 KiB) Pogledano 5097 krat
Uživaj v letenju
Še malo slikic
- Priponke
-
- Pogled od zadaj
- picresized_1267601938_PICT0015.jpg (167.92 KiB) Pogledano 5085 krat
-
- Takole zgleda nadet. Bojler je bratov
- picresized_1267601674_PICT0013.jpg (142.89 KiB) Pogledano 5085 krat
-
- Municija cal 45 Colt in 357 magnum
- picresized_1267600597_PICT0012.jpg (173.43 KiB) Pogledano 5085 krat
Uživaj v letenju
Bratje Dalton?
Slučajno konjska sedla tudi delaš? Hčerino kljuse rabi eno...
p.s.
Mene je pa vseskozi jezilo kako morem biti taka šleva, da po 30. strelih iz 25 metrov komaj še zadanem tarčo.
Glede vnetih mišic ni blema, saj nas je v "Srebrni" večina malce odbitih in le v Brinju pri Ljubljani so nekateri posamezniki še bolj utrgani od nas, tako da tu ni blema.
Slučajno konjska sedla tudi delaš? Hčerino kljuse rabi eno...
p.s.
Mene je pa vseskozi jezilo kako morem biti taka šleva, da po 30. strelih iz 25 metrov komaj še zadanem tarčo.
Glede vnetih mišic ni blema, saj nas je v "Srebrni" večina malce odbitih in le v Brinju pri Ljubljani so nekateri posamezniki še bolj utrgani od nas, tako da tu ni blema.
lp
Sašo
Sašo
Ma samo brat je iz te familije.
Jaz sem bolj za družino Robina Hood a. Sedla še nisem delal,sem ga pa imel v mislih. Samo kljuseta nisem imel, da bi imel mušter. Če ti posodiš konja, hči ritko, pa ga narediva. Samo še pregledam ( danes) s čem je filan sedež. Bi malo trajalo, ampak sem prepričan, da ga spoham.
Jaz sem bolj za družino Robina Hood a. Sedla še nisem delal,sem ga pa imel v mislih. Samo kljuseta nisem imel, da bi imel mušter. Če ti posodiš konja, hči ritko, pa ga narediva. Samo še pregledam ( danes) s čem je filan sedež. Bi malo trajalo, ampak sem prepričan, da ga spoham.
Uživaj v letenju
reaktivec odlična zbirka lokov. lepo da nas je tudi nekaj lokostrelcev tukaj gori.sicer sam ne streljam že nekaj časa zaradi študija ampak se še vedno nekako štejem pod lokostrelce z funtažo pa le ne pretiravat.počasi se daleč pride. če ti je bistvo da zadaneš zlato imej funtažo tako, da lahko izstreliš 100 puščic in pri zadnji 100% zadaneš. glede potega je pa res da je potrebno potegniti z telesom(hrbtom). v kolikor vlečeš z roko ti na koncu pri lepi funtaži "odpade" in še do poškodbe lahko pride ker roka popusti preje kot pa celo telo
Hej Matej, ko boš 100 puščic 100% zadel, se pa prijavi v Las Vegas turnir. Boš dobro zaslužil ! Tam cca 200 fantov strelja , so top of the top, pa nimajo takega rezultata. Nagrada je pa 150 000 USAD če se ne motim.matej007 napisal/-a:reaktivec odlična zbirka lokov. lepo da nas je tudi nekaj lokostrelcev tukaj gori.sicer sam ne streljam že nekaj časa zaradi študija ampak se še vedno nekako štejem pod lokostrelce z funtažo pa le ne pretiravat.počasi se daleč pride. če ti je bistvo da zadaneš zlato imej funtažo tako, da lahko izstreliš 100 puščic in pri zadnji 100% zadaneš. glede potega je pa res da je potrebno potegniti z telesom(hrbtom). v kolikor vlečeš z roko ti na koncu pri lepi funtaži "odpade" in še do poškodbe lahko pride ker roka popusti preje kot pa celo telo
Sam sem pri loku več kot 20 let (sedaj streljam mnooogo manj) pa lahko samo sanjam o takem rezultatu.
Uživaj v letenju
no jaz sem streljal nekje 10 let.nisem rekel da zadaneš 100 puščic vseh 100%. ker ti tudi koncentracija popusti. to kar sem napisal je bilo bolj v smislu da izstreliš puščico tako kot bi prvo brez raznega zvijanja telesa in podobnega.že to ni lahko Glede Las Vegasa je potrebno dejansko živeti za ta šport. Pa tudi za svetovno je podobno brez dela ni nič
Na tarči navadno sploh nimam lica, ga ne potrebujem in še pes ga mi v enem dnevu dol scota. Imam 15 puščic in prva nekam pade, druge pa čim bližje tej. Če je med njimi pol metra razdalje se sploh ne sekiram, ker mi je glavno, da puščica švisne in konkretno zamiga tarčo ko jo zadane. Če bi hotel z lokom zadevat v nulo bi se lotil drugače in imel lok, ki ga lahko "pol ure" držiš napetega, a to me ne zanima.
Kompaundi me niti približno ne zanimajo, ker je to nekaj novega, neuporabljanega v časih ko je imel lok enako funkcijo kot jo ima dandanes mitralijez.
Divje močni lok me zanima izključno zato, ker mi je to nek link z tehnologijo preteklosti, takrat pa so hočeš nočeš morali nategovati teh 100-140#, saj jim je šlo za njihovo lastno rit. In če so takrat zmogli, zakaj se še jaz ne bi potrudil in vlačim ko norc.
Očitno me pri lokih bolj zanimata tehnika in tehnologija izdelave od lokostrelstva kot športa.
Kompaundi me niti približno ne zanimajo, ker je to nekaj novega, neuporabljanega v časih ko je imel lok enako funkcijo kot jo ima dandanes mitralijez.
Divje močni lok me zanima izključno zato, ker mi je to nek link z tehnologijo preteklosti, takrat pa so hočeš nočeš morali nategovati teh 100-140#, saj jim je šlo za njihovo lastno rit. In če so takrat zmogli, zakaj se še jaz ne bi potrudil in vlačim ko norc.
Očitno me pri lokih bolj zanimata tehnika in tehnologija izdelave od lokostrelstva kot športa.
lp
Sašo
Sašo
Od tu naprej bo nekaj malega slikovnega prikaza kako nastaja novi lok.
Kdor pričakuje kakršno koli hudo strojno opremo in neke komplicirane postopke naj raje kar neha gledat, ker je vse bolj po domače.
Osnovna šablona za deflex-reflex long bow obliko je izdelana iz dveh skupaj zlepljenih 21 mm iverk. Sredino imam označeno z flumastrom in tam sem pričel z lepljenjem ročaja.
Izdelan je iz slivovega lesa z vmesnimi javorovimi lamelami, da bo bolj pisano. Zadnji del slive sem uporabil tisti tik pod lubjem, da bo na koncu še nekaj beline, ki je pri slivi zelo bela in neizrazito brez letnic, kar zna biti zanimivo.
Les je posušen na 8%, kar je menda gornja meja za uspešno lepljenje lesa z epoxijem.
Lepim z Smoth-On epoxijem, ki je ravno včeraj prispel iz Obamine dežele.
Sliva mi je bolj všeč od vsakega eksotičnega lesa. Ko je ustrezno obdelana se v enem samem centimetru prepletajo bogate, izrazite letnice v barvah mahagonija, oreha, malce purpleheart, cocobolo in celo rdečo vijoličaste črte so vmes, pa še odlično se da polirat.
Skratka izjemen a malce zapostavljen les, ki ga je žal težko posušit brez razpok.
Kdor pričakuje kakršno koli hudo strojno opremo in neke komplicirane postopke naj raje kar neha gledat, ker je vse bolj po domače.
Osnovna šablona za deflex-reflex long bow obliko je izdelana iz dveh skupaj zlepljenih 21 mm iverk. Sredino imam označeno z flumastrom in tam sem pričel z lepljenjem ročaja.
Izdelan je iz slivovega lesa z vmesnimi javorovimi lamelami, da bo bolj pisano. Zadnji del slive sem uporabil tisti tik pod lubjem, da bo na koncu še nekaj beline, ki je pri slivi zelo bela in neizrazito brez letnic, kar zna biti zanimivo.
Les je posušen na 8%, kar je menda gornja meja za uspešno lepljenje lesa z epoxijem.
Lepim z Smoth-On epoxijem, ki je ravno včeraj prispel iz Obamine dežele.
Sliva mi je bolj všeč od vsakega eksotičnega lesa. Ko je ustrezno obdelana se v enem samem centimetru prepletajo bogate, izrazite letnice v barvah mahagonija, oreha, malce purpleheart, cocobolo in celo rdečo vijoličaste črte so vmes, pa še odlično se da polirat.
Skratka izjemen a malce zapostavljen les, ki ga je žal težko posušit brez razpok.
lp
Sašo
Sašo
Bravo Sašo !
Se mi dopade, ker uporabljaš naše lesove. Jaz sem pa si podlogo sestavil na enak način, samo da se vzel bukov lepljenec. Sem se bal, da drugo na bo dovolj mono. Pa si mi nazorno pokazal, da sem izpadel malo BEBOTA.
Kako pa narediš, da ti površina kraka ostane gladka, ker je iverka precej porozna stvar. A si kital površine &
Se mi dopade, ker uporabljaš naše lesove. Jaz sem pa si podlogo sestavil na enak način, samo da se vzel bukov lepljenec. Sem se bal, da drugo na bo dovolj mono. Pa si mi nazorno pokazal, da sem izpadel malo BEBOTA.
Kako pa narediš, da ti površina kraka ostane gladka, ker je iverka precej porozna stvar. A si kital površine &
Uživaj v letenju
Površina iverke? Pustim jo tako kot je in pred laminiranjem nalepim čez rjav selotejp, da se ne zlepi z lokom.
Če mi mizar uspe še ta teden odrezat sredinske javorove lamele boš kmalu videl kako gre naprej. Šment je v tem, da sta ti dve 850 mm dolgi lameli v korenu debeli 5 mm, na koncu 3 mm, torej konični za 2 mm in jih je kar smotano odrezat, oblat ali brusit pa se jih brez posebnih priprav ne da.
Naučil sem se tukaj, le da sem malce poenostavil.
http://poorfolkbows.com/glass1.htm
Če mi mizar uspe še ta teden odrezat sredinske javorove lamele boš kmalu videl kako gre naprej. Šment je v tem, da sta ti dve 850 mm dolgi lameli v korenu debeli 5 mm, na koncu 3 mm, torej konični za 2 mm in jih je kar smotano odrezat, oblat ali brusit pa se jih brez posebnih priprav ne da.
Naučil sem se tukaj, le da sem malce poenostavil.
http://poorfolkbows.com/glass1.htm
lp
Sašo
Sašo
Žal je postopek lepljenja preveč umazan in ga nisem fotografiral.
V glavnem sem delal enako kot je opisano v priloženem linku, spremenil sem le:
- šablona je iz iverke, na stičnem mestu prelepljena z rjavim selotejpom, da se ne zlepi z lokom.
- konično sem odrezal sredico in ne stranskih dveh lamel kraka. Lamele so zoprno tanke in jih je treba brusit, kar mi ne diši. Sredica je debela 4-2 mm in se jo lahko odreže na dobri krožni žagi-cirkularka.
- na šablono sem lamele stisnil z skobami in sicer 6 kosov za vsako polovico. Pod skobe sem dal vnaprej skrivljen trak iz jeklene 3 mm pločevine. Na notranji strani sem kar z kontaktnim lepilom nalepil trak stare zračnice, da ni nekih točkovnih obremenitev.
Lepil sem tako:
- na šablono sem naložil steklen trak, vrhnjo lamelo, ročaj in vse to z tremi skobami stisnil na šablono.
- na eno polovico sem dal še spodnjo lamelo, steklen trak, jeklen trak in vse skupaj dobro stisnil z šestimi skobami. Pazit je treba, da so skobe tako razporejene, da enakomerno stisnejo, lepila pa je bolje dat več kot manj.
Lepilo je treba namazat na steklen trak in ne slučajno na leseni del tega spoja!!! Ob obratnem postopku bo 100% polno mehurčkov.
- drugo polovico sem izdelal enako in dal za 6. ur na toplo-50 oC.
Pred lepljenjem je treba gladko površino steklenih trakov zaščitit z lepilnim krep papirjem.
Ostalo lepljenje je bolj kot ne igračkanje. Pri tem je verjetno odveč omenit, da je treba fiberglas malce pobrusit na mestu lepljenja.
Slike sledijo, ko ugotovim kam sem si včeraj pripravil fotoaparat.
V glavnem sem delal enako kot je opisano v priloženem linku, spremenil sem le:
- šablona je iz iverke, na stičnem mestu prelepljena z rjavim selotejpom, da se ne zlepi z lokom.
- konično sem odrezal sredico in ne stranskih dveh lamel kraka. Lamele so zoprno tanke in jih je treba brusit, kar mi ne diši. Sredica je debela 4-2 mm in se jo lahko odreže na dobri krožni žagi-cirkularka.
- na šablono sem lamele stisnil z skobami in sicer 6 kosov za vsako polovico. Pod skobe sem dal vnaprej skrivljen trak iz jeklene 3 mm pločevine. Na notranji strani sem kar z kontaktnim lepilom nalepil trak stare zračnice, da ni nekih točkovnih obremenitev.
Lepil sem tako:
- na šablono sem naložil steklen trak, vrhnjo lamelo, ročaj in vse to z tremi skobami stisnil na šablono.
- na eno polovico sem dal še spodnjo lamelo, steklen trak, jeklen trak in vse skupaj dobro stisnil z šestimi skobami. Pazit je treba, da so skobe tako razporejene, da enakomerno stisnejo, lepila pa je bolje dat več kot manj.
Lepilo je treba namazat na steklen trak in ne slučajno na leseni del tega spoja!!! Ob obratnem postopku bo 100% polno mehurčkov.
- drugo polovico sem izdelal enako in dal za 6. ur na toplo-50 oC.
Pred lepljenjem je treba gladko površino steklenih trakov zaščitit z lepilnim krep papirjem.
Ostalo lepljenje je bolj kot ne igračkanje. Pri tem je verjetno odveč omenit, da je treba fiberglas malce pobrusit na mestu lepljenja.
Slike sledijo, ko ugotovim kam sem si včeraj pripravil fotoaparat.
lp
Sašo
Sašo
Nič ne škodi, če so lamele malce daljše.
Na ročaju malce prepletem spone.
Nastavki za tetivo bodo iz "srnjaka" in jih ravnokar lepim na lok, ki je deflex-reflex oblike.
Tlačna lamela ima lepo češpljevo strukturo, ki bo sčasoma le še intenzivnejša.
Na sredi sem dodal ozko javorovo in čez še slivovo lamelo. Natezna lamela je kar javor, saj bo čez klopotača in nima smisla komplicirat.
Ročaj sem izdelal z "kopitom". Na tak način je krajši in to pomeni večjo delovno dolžino krakov ob enaki dolžini loka.
Belina na osnovnem ročaju se lepo poda obliki. Prave barve bodo prišle do izraza šele čes kak mesec dni, ko bo dokončno obdelan.
Zdaj pride na vrsto tillering-uravnavanje teže krakov in nato končna obdelava z brušenjem, poliranjem, lepljenjem kačje kože in na koncu oljenjem.
Oljil bom najprej z tremi plastmi Tungovega olja, nato z dvema plastema temnega olja za puškina kopita, čez pa vsaj deset slojev transparentnega olja za puškina kopita. Po vsakem nanosu pride na vrsto brušenje najprej z papirjem 800, nato pa postopoma do 2.000.
Na ročaju malce prepletem spone.
Nastavki za tetivo bodo iz "srnjaka" in jih ravnokar lepim na lok, ki je deflex-reflex oblike.
Tlačna lamela ima lepo češpljevo strukturo, ki bo sčasoma le še intenzivnejša.
Na sredi sem dodal ozko javorovo in čez še slivovo lamelo. Natezna lamela je kar javor, saj bo čez klopotača in nima smisla komplicirat.
Ročaj sem izdelal z "kopitom". Na tak način je krajši in to pomeni večjo delovno dolžino krakov ob enaki dolžini loka.
Belina na osnovnem ročaju se lepo poda obliki. Prave barve bodo prišle do izraza šele čes kak mesec dni, ko bo dokončno obdelan.
Zdaj pride na vrsto tillering-uravnavanje teže krakov in nato končna obdelava z brušenjem, poliranjem, lepljenjem kačje kože in na koncu oljenjem.
Oljil bom najprej z tremi plastmi Tungovega olja, nato z dvema plastema temnega olja za puškina kopita, čez pa vsaj deset slojev transparentnega olja za puškina kopita. Po vsakem nanosu pride na vrsto brušenje najprej z papirjem 800, nato pa postopoma do 2.000.
lp
Sašo
Sašo