Zdravo;
Trak iz laminata UD steklo/epoxi moram nalepit na les.
Pozna kdo kako lepilo, ki to dvoje zlepi bolje od epoxsidne smole za laminiranje?
Smola, ki bi jo uporabil za lepljenje bi bila enaka tisti iz laminata.
Lepilo - Lok
Lepilo - Lok
lp
Sašo
Sašo
RAKOLL ICEMA
Montažno lepilo, ki "živalsko" prime na praktično vse vrste materialov; v mizarstvu se ga uporablja predvsem za montažo lesenih stopnic, zadnjih sten, itd. na beton... Velja pa opozorilo, da moraš zadevo dobro stisniti, ker se lepilo rahlo "napihne"!!
Lp Izi
Montažno lepilo, ki "živalsko" prime na praktično vse vrste materialov; v mizarstvu se ga uporablja predvsem za montažo lesenih stopnic, zadnjih sten, itd. na beton... Velja pa opozorilo, da moraš zadevo dobro stisniti, ker se lepilo rahlo "napihne"!!
Lp Izi
Ja, poliuretan je zelo dober, lepi skoraj vse. Če ga kje napacaš in ga takoj ne spraviš dol... z acetonom gre najlažje... ga je potem zelo težko ali včasih tudi nemogoče spravit dol.
Jaz ga veliko uporabljam. Da se tudi redčit z acetonom, tako lahko enostavneje naneseš zelo tanek sloj. Aceton nato hitro izhlapi in potem lahko zadevo stisneš. Nisem pa siguren če to kaj vpliva na kvaliteto spoja. Pomoje ne, jaz še nisem imel slabih izkušenj. Bi pa blo dobro slišat o tem mnenje kakega strokovnjaka s tega področja.
Jaz ga veliko uporabljam. Da se tudi redčit z acetonom, tako lahko enostavneje naneseš zelo tanek sloj. Aceton nato hitro izhlapi in potem lahko zadevo stisneš. Nisem pa siguren če to kaj vpliva na kvaliteto spoja. Pomoje ne, jaz še nisem imel slabih izkušenj. Bi pa blo dobro slišat o tem mnenje kakega strokovnjaka s tega področja.
Lp, Mitja
-
peter jelenc
- Tekmovalec
- Prispevkov: 281
- Pridružen: 01 Jan 2007, 12:42
- Kraj: dražgoše
Probaj z pleksxusom http://www.jamestowndistributors.com/us ... o?pid=4882 je prfekno dvo komponentno lepilo ki se uporablja v navtiki 
Fantje probite z Urac 185 . Dobi se čez lužoraktivec napisal/-a:Na epoxi se PU lepilo načeloma zanič prime in ima premajhno trdnost. Za moje namene bi bila zgoščena smola za lameniranje boljša, a še vedno ni dovolj dobra.
Pri amijih sem naročil Smooth-On EA40, ki zanesljivo dovolj prime in je povsem prozoren.
Ta lim je enkraten. Z njim sem lamirilal ročaj in limal krake za lok. Prime kot pri norcih. Je gibčen, ne zgubi moči. Uporabljajo ga tudi za lepljenje lesenih masivnih konstrukcij za premostitev velikih razponov. Če bi koga zanimalo, je tukaj link:
http://nelsonpaint.com/Merchant2/mercha ... ry_Code=UA
Uživaj v letenju
To sem delal za lok. sem ga dal na stran, ker nisem dobil tise. Sem probal z jasenom ter drugimi lesovi, ampak se kraki zvijejo v elipso. Pa še počasni so. Lim pa je popolnoma transparenten. Je pa namenjen za lameliranje direkt na les. Za izdelavo tradicionalnih lesenih lameliranih lokov.
Uživaj v letenju
Ma ja, delal bom lok.
Laminiranje direkt na les mi ni všeč, ker na tak način ne moreš dobro zaformat oblike, površina je slaba, pa še poln laminat mehurčkov je in se les ne vidi lepo skoz.
Od predlani, ko smo podrli slivo mi je ostalo lesa ravno za en lok in, da bo tak kot mora biti sem steklene trakove zlaminiral z infuzijo, da so 100% brez mehurčkov in popolnoma transparentni.
Urac 185 ni slab, a vseeno popusti, tale EA40 pa ne. Po izkušnji, ko mi je krak loka razpadel med napenjanjem in sem jih dobro dobil po roki, ne bom več eksperimentiral z gradivi.
@Zlato;
Jesen je totalno sranje za lok. Rad se deformira in je počasen les. Za laminirane loke z steklom na vsaki strani je sicer vseeno kaj daš not, le da je les listavca, za klasičen lok pa vsaj po mojih izkušnjah velja:
- tisa
- javor
- robinija (kao akacija)
- gorski brin in rdeči brin
- odlična je jerebika
- gaber
Bolj kot les je pomembno sušenje in oblika, ki jo moraš prilagodit vrsti lesa. Pomembno je tudi vedet kateri del debla uporabit. Tu je najenostavnejši javor, saj je najboljši del direkt pod lubjem in ni treba čarat. Pazit moraš tudi na to, da se bodo kraki lepo enakomerno ukrivili ob potegu, sicer bo nekje krak popustil in se pri suhem lesu zlomil pri mokrem pa ukrivil. Načeloma noben dober lok iz nobenega lesa po uporabi popuščen ne sme ostat kriv za več kot 5 cm, kar je že zelo veliko. Meni večina lokov ostane kriva za največ 2 cm, vendar se do drugega dneva vsi popolnoma zravnajo. Tale iz slike se ne deformira.
Tisa je najbolj znana in edini uporaben les za tradicionalni dolgi lok z potegom nad 85#, saj vse drugo slej ko prej poči. Ob potegih med 40 in 60# je navadno ploščati lok iz lesa omenjenih listavcev precej zmogljivejši, saj so ob tem potegu hitrejši od tise in lahko aluminijasto puščico precej hitreje izstrelijo. Ob recimo 110# in 63g bojni puščici je pesmica drugačna in tam tisa pokaže svojo moč, ko puščica (ki je skoraj že kopje) lomi vse pred sabo.
Novo nastajajoč lok bo podobne oblike kot tale
le da bo več temnega lesa, ročaj bo vitkejši, na čelni površini bo klopotača in površinsko bo obdelan z olji podobno kot stare violine, vrat kitare Stratocaster ali dražja puškina kopita.
Postopka površinske obdelave se učim na repliki 110# angleškega bojnega loka iz kalifornijske tise in zadeva me je čisto zasvojila. Vsak večer žligam površino in mažem z novo plastjo Tungovega olja.
Olje tako globoko prepoji les, da letnice dajejo trodimenzionalno sliko.
Laminiranje direkt na les mi ni všeč, ker na tak način ne moreš dobro zaformat oblike, površina je slaba, pa še poln laminat mehurčkov je in se les ne vidi lepo skoz.
Od predlani, ko smo podrli slivo mi je ostalo lesa ravno za en lok in, da bo tak kot mora biti sem steklene trakove zlaminiral z infuzijo, da so 100% brez mehurčkov in popolnoma transparentni.
Urac 185 ni slab, a vseeno popusti, tale EA40 pa ne. Po izkušnji, ko mi je krak loka razpadel med napenjanjem in sem jih dobro dobil po roki, ne bom več eksperimentiral z gradivi.
@Zlato;
Jesen je totalno sranje za lok. Rad se deformira in je počasen les. Za laminirane loke z steklom na vsaki strani je sicer vseeno kaj daš not, le da je les listavca, za klasičen lok pa vsaj po mojih izkušnjah velja:
- tisa
- javor
- robinija (kao akacija)
- gorski brin in rdeči brin
- odlična je jerebika
- gaber
Bolj kot les je pomembno sušenje in oblika, ki jo moraš prilagodit vrsti lesa. Pomembno je tudi vedet kateri del debla uporabit. Tu je najenostavnejši javor, saj je najboljši del direkt pod lubjem in ni treba čarat. Pazit moraš tudi na to, da se bodo kraki lepo enakomerno ukrivili ob potegu, sicer bo nekje krak popustil in se pri suhem lesu zlomil pri mokrem pa ukrivil. Načeloma noben dober lok iz nobenega lesa po uporabi popuščen ne sme ostat kriv za več kot 5 cm, kar je že zelo veliko. Meni večina lokov ostane kriva za največ 2 cm, vendar se do drugega dneva vsi popolnoma zravnajo. Tale iz slike se ne deformira.
Tisa je najbolj znana in edini uporaben les za tradicionalni dolgi lok z potegom nad 85#, saj vse drugo slej ko prej poči. Ob potegih med 40 in 60# je navadno ploščati lok iz lesa omenjenih listavcev precej zmogljivejši, saj so ob tem potegu hitrejši od tise in lahko aluminijasto puščico precej hitreje izstrelijo. Ob recimo 110# in 63g bojni puščici je pesmica drugačna in tam tisa pokaže svojo moč, ko puščica (ki je skoraj že kopje) lomi vse pred sabo.
Novo nastajajoč lok bo podobne oblike kot tale
le da bo več temnega lesa, ročaj bo vitkejši, na čelni površini bo klopotača in površinsko bo obdelan z olji podobno kot stare violine, vrat kitare Stratocaster ali dražja puškina kopita.
Postopka površinske obdelave se učim na repliki 110# angleškega bojnega loka iz kalifornijske tise in zadeva me je čisto zasvojila. Vsak večer žligam površino in mažem z novo plastjo Tungovega olja.
Olje tako globoko prepoji les, da letnice dajejo trodimenzionalno sliko.lp
Sašo
Sašo
-
Klemen SU27
- Freak
- Prispevkov: 782
- Pridružen: 29 Nov 2004, 06:15
- Kraj: Bejgne-DG-Ligojna flugplac
Meni se zdi ljubiteljska izdelava lokov povsem enaka modelarstvu.
Ko bom imel kaj pokazat bom objavil. Najprej bom poizkusil napravit eno gasilsko vseh mojih dolgih lokov, ko dobim lepilo ter kačjo kožo iz amerike, bom objavil izdelavo in končni rezultat.
Upam, da tema resnično ne bo koga preveč razburila. Konec koncev puščica tudi leti po zraku, pa še daleč in hitro leti.
Ko smo že pri lepilih:
Ima kdo dobro idejo katero lepilo uporabit za lepljenje kačje kože na stekloplastiko? Amiji največ uporabljajo Barge Cement, za katerega se mi zdi, da je zelo podoben enemu dobremu Neostiku. Ve kdo kaj več?
Razmišljam o uporabi Neostika profesional ali kar bikovskega Cement 2000.
Tega Barge cementa žal ne morem uvozit, ker spada med gorljive materiale in ga ne vzamejo na letalo.
Ko bom imel kaj pokazat bom objavil. Najprej bom poizkusil napravit eno gasilsko vseh mojih dolgih lokov, ko dobim lepilo ter kačjo kožo iz amerike, bom objavil izdelavo in končni rezultat.
Upam, da tema resnično ne bo koga preveč razburila. Konec koncev puščica tudi leti po zraku, pa še daleč in hitro leti.
Ko smo že pri lepilih:
Ima kdo dobro idejo katero lepilo uporabit za lepljenje kačje kože na stekloplastiko? Amiji največ uporabljajo Barge Cement, za katerega se mi zdi, da je zelo podoben enemu dobremu Neostiku. Ve kdo kaj več?
Razmišljam o uporabi Neostika profesional ali kar bikovskega Cement 2000.
Tega Barge cementa žal ne morem uvozit, ker spada med gorljive materiale in ga ne vzamejo na letalo.
lp
Sašo
Sašo
Zgoraj navzdol:
- na isti prečki 55# lovski lok, zadaj ženin recurve 35#. Recurve je kuhan in krivljen, ima obliko ploščatega loka in pištolski ročaj.
- prehodni lok iz lovskega v Warbow, z potegom 90#.
- lovski dolgi lok 65#
- lovski dolgi lok "Snake bow". Takšna rast tise je precejšna posebnost in mislim, da je kar precej vreden, čeprav ima le 70# potega. Ta lok je moj prvi premazan z tungovim oljem in "antičnim" voskom. Zaradi zanimive oblike je viden iz žabje perspektive.
- lovski dolgi lok z okrog 65# potega. Ta je bil moj, a je kot darilo odromal drugam in se vrnil na popravilo.
- "dolgi" 80# lok lepljen iz javorovega in slivovega lesa. Lamele so prekrite z 1,25 mm debelimi trakovi iz epoksidno steklenega laminata.
- ženin 25# "target" dolgi lok.
- hčerkin 40# "target" dolgi lok.
110# bojni dolgi lok, ki je replika lokov kakršne so našli na potopljeni ladji Mary Rose je trenutno v procesu obdelave površine in se suši v sušilnem zaboju.
Vsi loki razen lepljenega so iz tise, vsi razen recurve imajo zaključke iz kravjih ali jelenovih rogov. Razen Snake bow in lepljenega loka so vsi zaščiteni z dvokomponentnim avto lakom, ta dva pa z 9 sloji tungovega olja in vsaj 15 sloji antičnega voska.
Dolžina lokov? Najdaljši ima 1,98 m, nakjrajši-lepljeni pa 1,6 m.
Puščice:
Replika "Livery arrow"-bojne puščice kakršne so v velikih količinah našli na krovu že omenjene ladje.
- palico sem izdelal iz topolovega lesa, dolga je 81 cm in pri konici debela 12,5 mm, zadaj pri nastavku za tetivo pa 10 mm.
- konica je ročno kovana z kovaško varjenim tulcem za nasaditev na puščico. Tudi to je replika srednjeveških bojnih konic, ki so jih uporabljali za prebijanje oklepov. Izdelal mi jih je nek britanski kovač, ki se študiozno ukvarja izključno z tovrstnimi konicami in jih izdeluje po starodavnih receptih in materialih.
- perje je puranje, original bi moral biti od gosi.
. Na puščico je pritjeno na originalen način z nitjo in lepljeno z klejem.
- nased za tetivo je ojačan z lamelo iz kravjega roga. Klasični noksi pri 90#+ odletijo ob prvem ali drugem proženju, kar je precej nevarno, pa še grdi so, tile "originali" pa nikoli ne odpovejo.
- zareza naseda za tetivo je izpiljena iz lesenega dela puščice.
Puščice so premazane z lanenim firnežem, goljufal sem le pri lepljenju konic (epoxi) in roževinastih lamel (sekundno lepilo).
Te puščice uporabljam izključno na lokih z potegom nad 90#, ker šibkejši nikamor ne nese, tehtajo namreč 63 g. Ob 110#, kar je trenutno moj maksimum letijo malce čez 200 m, kar ob lahki alu puščici zmore že lahek 50# dolgi lok, lepljen 80# lok pa jo požene blizu 300 m.
Ampak domet ni vedno vse. Eno je tradicija, drugo zanimivi zvoki, ko bojna puščica šumi skoz zrak, tretje najzanimivejše pa prebojnost, ko prileti na cilj. Na 20 m na primer z lahkoto prebije 1,5 mm jekleno pločevino, skoz prometni znak pa cela poleti tudi ob končnem dometu loka. (Če zadaneš.)
- na isti prečki 55# lovski lok, zadaj ženin recurve 35#. Recurve je kuhan in krivljen, ima obliko ploščatega loka in pištolski ročaj.
- prehodni lok iz lovskega v Warbow, z potegom 90#.
- lovski dolgi lok 65#
- lovski dolgi lok "Snake bow". Takšna rast tise je precejšna posebnost in mislim, da je kar precej vreden, čeprav ima le 70# potega. Ta lok je moj prvi premazan z tungovim oljem in "antičnim" voskom. Zaradi zanimive oblike je viden iz žabje perspektive.
- lovski dolgi lok z okrog 65# potega. Ta je bil moj, a je kot darilo odromal drugam in se vrnil na popravilo.
- "dolgi" 80# lok lepljen iz javorovega in slivovega lesa. Lamele so prekrite z 1,25 mm debelimi trakovi iz epoksidno steklenega laminata.
- ženin 25# "target" dolgi lok.
- hčerkin 40# "target" dolgi lok.
110# bojni dolgi lok, ki je replika lokov kakršne so našli na potopljeni ladji Mary Rose je trenutno v procesu obdelave površine in se suši v sušilnem zaboju.
Vsi loki razen lepljenega so iz tise, vsi razen recurve imajo zaključke iz kravjih ali jelenovih rogov. Razen Snake bow in lepljenega loka so vsi zaščiteni z dvokomponentnim avto lakom, ta dva pa z 9 sloji tungovega olja in vsaj 15 sloji antičnega voska.
Dolžina lokov? Najdaljši ima 1,98 m, nakjrajši-lepljeni pa 1,6 m.
Puščice:
Replika "Livery arrow"-bojne puščice kakršne so v velikih količinah našli na krovu že omenjene ladje.
- palico sem izdelal iz topolovega lesa, dolga je 81 cm in pri konici debela 12,5 mm, zadaj pri nastavku za tetivo pa 10 mm.
- konica je ročno kovana z kovaško varjenim tulcem za nasaditev na puščico. Tudi to je replika srednjeveških bojnih konic, ki so jih uporabljali za prebijanje oklepov. Izdelal mi jih je nek britanski kovač, ki se študiozno ukvarja izključno z tovrstnimi konicami in jih izdeluje po starodavnih receptih in materialih.
- perje je puranje, original bi moral biti od gosi.
. Na puščico je pritjeno na originalen način z nitjo in lepljeno z klejem.- nased za tetivo je ojačan z lamelo iz kravjega roga. Klasični noksi pri 90#+ odletijo ob prvem ali drugem proženju, kar je precej nevarno, pa še grdi so, tile "originali" pa nikoli ne odpovejo.
- zareza naseda za tetivo je izpiljena iz lesenega dela puščice.
Puščice so premazane z lanenim firnežem, goljufal sem le pri lepljenju konic (epoxi) in roževinastih lamel (sekundno lepilo).
Te puščice uporabljam izključno na lokih z potegom nad 90#, ker šibkejši nikamor ne nese, tehtajo namreč 63 g. Ob 110#, kar je trenutno moj maksimum letijo malce čez 200 m, kar ob lahki alu puščici zmore že lahek 50# dolgi lok, lepljen 80# lok pa jo požene blizu 300 m.
Ampak domet ni vedno vse. Eno je tradicija, drugo zanimivi zvoki, ko bojna puščica šumi skoz zrak, tretje najzanimivejše pa prebojnost, ko prileti na cilj. Na 20 m na primer z lahkoto prebije 1,5 mm jekleno pločevino, skoz prometni znak pa cela poleti tudi ob končnem dometu loka. (Če zadaneš.)
Zadnjič spremenil raktivec, dne 01 Mar 2010, 19:24, skupaj popravljeno 1 krat.
lp
Sašo
Sašo
Ha , lep lok, ni kaj. Reci mi, če sem prav razumel, boš trakove za lameliranje naredil sam. Kaj pa boš uporabil za gradivo, ker se mi zdi, da platno, katero se dobi, ni v redu. Doma imam dva Hoyt - a , pa se mi zdi, da so vsi narejeni iz lamel z samo podolgo postavljenimi vlakni, ne pa iz tkanine. Posebno, če gledam compaunda, Pri klasičnem se to toliko ne vidi. Sem pa lokostrelec ( prej tudi tekmovalec) skoraj 20 let. Sedaj , ko sem pa starejši, se pa ne morem otresti občutka, da ga moram sam naresti.In to po vzoru Bear evega take down -a . Z funtažo pa ne bi pretiraval, tam okoli 50 do 55# na prstih, pri 31" naatega. Vse ostalo je brez veze. Sem spoznal ljudi, ki so vlekli 100 in več funtov, danes pa imajo probleme že žlico spraviti v usta v prvem poskusu. Je pa (za primer) 55 # toliko moči, da je ni živali na našem teritoriju, katera od tolike funtaže ne pade. In to, da gre puščica skozi pleča . Pa še merjenje je potem težko.
Uživaj v letenju
Zlato;
Nekaj let nazaj so mi dajali injekcije v rit, da sem lahko čez kak dan vstal, take težave sem imel z križem. Nekoč sem poln Ketonala tako za hec z 65# lokom poizkusil streljat z tehniko, ki so jo uporabljali za engleški bojni lok. Začuda naslednji dan nisem čutil nobenih bolečin več. To me je spodbudilo, da sem pričel stopnjevat funtažo in ob 110# se počutim odlično, bolečin v križu ni več. Res pa je, da potegnem z celim telesom in ne z roko kot pri streljanju v tarčo, Na tak način me že 80# martra.
Vem, da že z 50# lokom prebiješ vsako evropsko žival, toda noben moj lok NIKOLI ne bo streljal na karkoli živega in me to ne zanima. Glavno, da puščica švigne in potem močno poči v tarčo, to mi je noro všeč. Vsekakor z temi bikovskimi loki ne zadaneš kaj prida, a tudi to vzamem v zakup, imam pač 1,5 m tarčo.
Vrhnje steklene lamele so iz pramenov, ki sem jih potegnil iz 950 g/m2 UD tkanine. Pri prvem loku sem jih ročno laminiral in je not polno majčkenih mehurčkov, ki zameglijo površino. Za ta lok bodo izdelane z infuzijo in vem,. da bodo lepo transparentne.
Pramena sem nategnil z pomočjo okvirja, da so resnično lepo poravnana.
Epoksi je bil v prvo in bo tudi v drugo tisti "Elanov", ki ga prodaja Balcore. Najprej jih izdelam na steklo, nato pa tempram na 60 oC, da ne pride do presenečenj.
Napaka laminata ob ročni laminaciji:
Slivov les mi je noro všeč. Škoda, da je preveč javora. Za naslednje leto sušim eno čudovito jablano z norimi letnicami.
Nekaj let nazaj so mi dajali injekcije v rit, da sem lahko čez kak dan vstal, take težave sem imel z križem. Nekoč sem poln Ketonala tako za hec z 65# lokom poizkusil streljat z tehniko, ki so jo uporabljali za engleški bojni lok. Začuda naslednji dan nisem čutil nobenih bolečin več. To me je spodbudilo, da sem pričel stopnjevat funtažo in ob 110# se počutim odlično, bolečin v križu ni več. Res pa je, da potegnem z celim telesom in ne z roko kot pri streljanju v tarčo, Na tak način me že 80# martra.
Vem, da že z 50# lokom prebiješ vsako evropsko žival, toda noben moj lok NIKOLI ne bo streljal na karkoli živega in me to ne zanima. Glavno, da puščica švigne in potem močno poči v tarčo, to mi je noro všeč. Vsekakor z temi bikovskimi loki ne zadaneš kaj prida, a tudi to vzamem v zakup, imam pač 1,5 m tarčo.
Vrhnje steklene lamele so iz pramenov, ki sem jih potegnil iz 950 g/m2 UD tkanine. Pri prvem loku sem jih ročno laminiral in je not polno majčkenih mehurčkov, ki zameglijo površino. Za ta lok bodo izdelane z infuzijo in vem,. da bodo lepo transparentne.
Pramena sem nategnil z pomočjo okvirja, da so resnično lepo poravnana.
Epoksi je bil v prvo in bo tudi v drugo tisti "Elanov", ki ga prodaja Balcore. Najprej jih izdelam na steklo, nato pa tempram na 60 oC, da ne pride do presenečenj.
Napaka laminata ob ročni laminaciji:
Slivov les mi je noro všeč. Škoda, da je preveč javora. Za naslednje leto sušim eno čudovito jablano z norimi letnicami.
lp
Sašo
Sašo
Tukaj lahko pogledaš, variante lepljenja. Frajer lepi tudi kozji rog
www.bowstick.com/storefront/
Po moje gre na isti način tudi kačja koža.
www.bowstick.com/storefront/
Po moje gre na isti način tudi kačja koža.
Uživaj v letenju
Hej, sedaj sem se spomnil Včeraj sem obrezoval drevje na vrtu in sem odrezal tudi debele veje rdeče murve. Če te zanima, ti lahko dam eno vejo. Ni pa za ročaj 
Se mi zdi mehka. Za krak obleč pa bi po moje bilo lepo. Sam si bom eno dal sušit, da jo pozneje razrežem. Če ne za kaj drugega, pa za oplato ročajev na ognjenem orožju. Za boljši videz in oprijem.
Včeraj sem obrezoval drevje na vrtu in sem odrezal tudi debele veje rdeče murve. Če te zanima, ti lahko dam eno vejo. Ni pa za ročaj Se mi zdi mehka. Za krak obleč pa bi po moje bilo lepo. Sam si bom eno dal sušit, da jo pozneje razrežem. Če ne za kaj drugega, pa za oplato ročajev na ognjenem orožju. Za boljši videz in oprijem.Uživaj v letenju
Oba konca premaži z belim lepilom, da ne bo pokalo in daj vsaj za pol leta v klet ali kak drug hladen in vlažen prostor. Kasneje lahko gre na podstrešje in naslednje leto v delno obdelavo.
Kolikor vem je murva odlična za ploščati lok grškega stila. Odlikuje jo predvsem odpornost proti poletno vročino. Iz nje bi vsekakor izdelal self bow brez kakršnega koli dodatka, razen impregnacije, tetive in usnja čez ročaj. Mislim, da bi izgledala noro z mešanico Tungovega olja in malce šelaka.
V kolikor se odločiš za izdelavo me lahko naslednje leto kontaktiraš za pomoč. Nekaj malega izkušenj imam in jih ne bo problem delit.
Izberi le veje, ki imajo vsaj 120 mm premera. Tanjše ne bodo dovolj ploščate.
Ena lepa veja me vsekakor zanima!!
Kolikor vem je murva odlična za ploščati lok grškega stila. Odlikuje jo predvsem odpornost proti poletno vročino. Iz nje bi vsekakor izdelal self bow brez kakršnega koli dodatka, razen impregnacije, tetive in usnja čez ročaj. Mislim, da bi izgledala noro z mešanico Tungovega olja in malce šelaka.
V kolikor se odločiš za izdelavo me lahko naslednje leto kontaktiraš za pomoč. Nekaj malega izkušenj imam in jih ne bo problem delit.
Izberi le veje, ki imajo vsaj 120 mm premera. Tanjše ne bodo dovolj ploščate.
Ena lepa veja me vsekakor zanima!!
lp
Sašo
Sašo
leta 85 sem demonsriral uporabo loka v vojaške namene. Takrat sem imel 80# compound. lepa stvarca od domačega proizvajalca.saMx napisal/-a:Kaj vse pa preluknja taka puščica? Z enim močnim lokom.
Streljali smo na razdalji 25 m : v sod poln mivke (vlažne)
PAP ovka ni prebila 30 cm soda od jedilnega olja, je pa naredila izboklino v nasprotni strani.
Na isti razdalji sem z puščico ( navadna glava in ne lovska) prebil sod, puščica je pa po 10 m padla na tla.
Streljali smo v vojaško kampanjolo. PAP ovka ne prebije stene, moja puščica pa se je zabila v nasprotno steno.
Na 50 m smo streljali v vrečo peska obešeno v stražarsko hišico. Puščica je prebila obe steni, vrečo s peskom in odletela še cca 15 m, puška pa se je ustavila v vreči
Z istim lokom sem streljal v hlod bukve, puščica ( aluminij ) se je zabila 14 cm globoko.
!"0 kg vepra prebije skozi obe plečki, skozi srno gre kot skozi sir, srna niti ne trzne. Odskoči ko sliši udarec puščice v tla, odteče cca 25 m in se začne opotekati kot pijana. Pade na tla mrtva. Obdukcija je potrdila masivno krvavitev v trebušno votlino.
Naj pripomnem, da se je to dogajalo 86 leta na državnem lovišču v prisotnosti LZS in policije, obdukcijo so pa delali v veterinarskem institutu. Ampak ni čar v ubijanju. Je pa ( po moje) lov z lokom mnogo bolj zahteven od lova s puško. Z lokom se moraš divjadi približati na max 30 m. Ni rešpetlina , da jo snameš na 200 m.
Lepota lokostrelstva pa je , ko vidiš puščico, ko gre proti tarči kot po neki nevidni špagci. In šum peres predno se puščica umiri
Uživaj v letenju