feniks napisal/-a:zanimivo branje
...samo če povzamem, si torej s samogradnjo popolnoma nekonkurenčen že na nivoju slovenije?
Odvisno od tekmovanja...
Mislim, da je treba začeti spodaj in se počasi pomikati navzgor skladno s pridobljenimi izkušnjami in pridobljenim "finančnim pospeškom" (stara mama, ata , mama, strici, sponzorji...).
Sem imel čast nekoč pred leti prisostvovati kot sodnik v Levcu (AK Celje) na eni tekmi F1A, ko so se pomerili osnovnošolci. (takrat sva se s Kristom videla, a se še nisva poznala)
"Moj" tekmovalec Tadej (fant, ki sem mu štopal čas), je tekmoval z modelom od Praprotnika (Krilo in rep iz balze v celoti....jedelski profil in nobenega Hi techa....razen repne cevke iz karbona) in "pral" vse ostale...tako da se mi je kar smejalo!!!
Pri nekaterih modelarjih sem videl modele, ki so bili pokriti s plastično folijo, skozi katero se je kazala filigransko dovršena karbonska struktura (očitno kupljeni modeli), drugi, ki so imeli pokrite modele z japonskim papirjem, so se mi pa kar zasmilili, ko sta jim rosa in droben dež nagubala krila do skrajnosti....
Ne enim, ne drugim, ni bilo pomoči. (vrhunski model v rokah nesposobnega, zmaličen model v rokah sposobnega)
In kaj sem takrat videl?
Videl sem, da je za tiste razmere, ki so takrat vladale (oblačno, megleno in rahlo rosenje s kratkimi pavzami) zelo pomembno, kako je modelar odklopil model; tako, da mu pri odklopu ni zapumpal in da je odletel z višine odklopa brez kakih "popadkov", ter kako je bil model natriman; da je odletel s hitrostjo najmanjšega vertikalnega padanja in s tem dosegel v danem vremenu najdaljši čas letenja. Tadej je naredil par Maxov kot za šalo.
Spretnost modelarja in njegova sposobnost pravilnega trimanja modela je bila takrat odločujoča. No, tistim, ki jim je vlaga skrivenčila model ni bilo pomoči...
Mislim, da je tu treba začeti čisto na začetku..na podnu... ter če si iz pravega testa in da te zares zagrabi in vpijaš zadeve kot spužva in da te zares s srcem in dušo potegne noter, ni hudiča, da se počasi prebiješ navzgor in naenkrat tudi 1000€ za model ne bo predstavljalo neko težavo.
Če bi pa že kar v začetku mislil na to, da je treba nabaviti "konkurenčen model", špa da ti bo to zagotovilo, da boš pošteno zmešal štrene na vsakem tekmovanju, je utopija.
Najboljši so pretekli kilometre in kilometre s svojim modelom vpetim na vrvico, ter potem kilometre in kilometre dirjali pod njim , dokler ni pristal....nabirali izkušnje iz raznoraznih vremenskih pogojev in se naučili pravilnih odločitev, ki omogočijo maksimalno trajanje leta modela.
tako, da hitrega recepta najbrž ni. In ker "konkurenčni model" sam po sebi še ni dovolj, je najceneje začeti z "običajnim" modelom, ker tudi z njim lahko zapopademo trimanje, startanje modela, spoznavanje vremena in termičnih balonov, tekmovalne strategije........
Lej, zagotovo je to prava pot. Samo poglej, kako sem se jaz razpisal, pa sem bil samo enkrat na tekmi, kjer sem si zadevo ogledal. kaj bi šele bilo, če bi začel aktivno sodelovati, kot tekmovalec?
Ampak, ta vrsta modelov me ne vleče.
LP Mitja
) oziroma kje se jih da kupiti.
