Kako učiti popolnega začetnika?
Moderatorji: Pisaneli, luigidon, JKSniper, alien2108
Kako učiti popolnega začetnika?
No po dolgoletnem letenju verjetno vsakdo naleti na klic: "Dober dan Janez pri telefonu, imamo letalo pa bi vi sina naučil leteti z njim."
Zame je bila to prva izkušnja, znati leteti je nekaj učiti pa povsem druga.
Prinesla sta easy starja, ki mu že takoj ni delal regulator ker se je staknila žica... seveda so bili kanali čisto pomešani, nastavljene na mode 2, (jaz 5 let že ne vozim na mode 2).
Kako sedaj fanta naučiti, kje začeti, pri teoriji...seveda bi on kar takoj prijel za komande in v zrak.
No učiraj sem model popravil, šel z njim sam na letališče ga natrimal, dal vse trimerje na sredino kot mora bit, pa seveda težišče..itd kar je pri nas haklcih najmanj kar naredimo predem ga damo iz roke v zrak.
Med letenjem sem prišel do ugotovitve da je najlažje če:
- model dvignem čim višje z minimalko plina ter ga pustim da leti počasi na ravnost, dam komando fantu in začneva z rahlim kroženjem z premikanjem le repnih komand, v krogih okoli sebe da model le kroži in počasi izgublja višino (mogoče tudi z pristankom).
To se mi zdi za začetek najlažje, le ena komanda in opazoanje kako model reagira.
No več v nadaljevanju bom videl kako se metoda obnese. Ideje in vaše izkušnje dobrodošle
Lp Robi
Zame je bila to prva izkušnja, znati leteti je nekaj učiti pa povsem druga.
Prinesla sta easy starja, ki mu že takoj ni delal regulator ker se je staknila žica... seveda so bili kanali čisto pomešani, nastavljene na mode 2, (jaz 5 let že ne vozim na mode 2).
Kako sedaj fanta naučiti, kje začeti, pri teoriji...seveda bi on kar takoj prijel za komande in v zrak.
No učiraj sem model popravil, šel z njim sam na letališče ga natrimal, dal vse trimerje na sredino kot mora bit, pa seveda težišče..itd kar je pri nas haklcih najmanj kar naredimo predem ga damo iz roke v zrak.
Med letenjem sem prišel do ugotovitve da je najlažje če:
- model dvignem čim višje z minimalko plina ter ga pustim da leti počasi na ravnost, dam komando fantu in začneva z rahlim kroženjem z premikanjem le repnih komand, v krogih okoli sebe da model le kroži in počasi izgublja višino (mogoče tudi z pristankom).
To se mi zdi za začetek najlažje, le ena komanda in opazoanje kako model reagira.
No več v nadaljevanju bom videl kako se metoda obnese. Ideje in vaše izkušnje dobrodošle
Lp Robi
Slope,Acro,Shock..mah kar ima pač zakrilca
Meni je v samem začetku prišlo do opaznega "napredka", ko mi je kolega namignil, naj letalo kadar leti proti meni, pustim pri miru in naj ne čaram, s krmili... ko me preleti, se enostavno obrnem za njim in levo je levo, desno je desno.
Če je letalo, ko je letelo proti meni, spustilo desno krilo, mi je kolega rekel, naj rečem: "ne tja!" in krmilno ročko (smeri ali nagiba) nagnem v tisto smer, kamor se je nagnilo letalo, da ga spravim nazaj v prvotni položaj. To je delovalo presenetljivo dobro! (ne tja!!!)
Potem še fora na bregu... letalo leti od desne proti levi. Jaz se obrnem v smeri njegovega leta (v levo), tudi komando imam obrnjeno v to smer, z glavo obrnjeno preko ramena pa opazujem model. Ročka nagiba (smeri) stran od brega=model gre stran od brega... ročko nagiba (smeri) k bregu=model zavije k bregu.
Ko na koncu pobočja obrnem model (obvezno ven od hriba!), sem se spet zasukal v smer letenja modela..torej sedaj leti model od levega dela pobočja v smeri desnega dela pobočja...jaz sem obrnjen v desno, ter čez levo rame opazujem model... meni je to delovalo čisto na izi in simpl, ter mi je kmalu prišlo delo z ročkami v podzavest, zato sem v kratkem času opustil te fore s telesom, ker so opravile svoje poslanstvo.
Najbolj nazadnje sem obvladal smer!
Smer obvladam tako kot se spodobi šele od takrat, ko sem začel leteti 3D model (Excite90). Do takrat sem se "švercal" z miksom Aile->Rudder
Kar se pa pristajanja tiče (takrat sem letel metanolca), mi je enkrat modelar iz Krškega rekel (ko sem pojamral, da pristanem enkrat tu enkrat tam in da je točno mesto pristanka bolj ali manj tombola): "Ali uporabljaš šolski krog za pristajanje?"...... s tem mi je v bistvu povedal vse!
LP Mitja
Če je letalo, ko je letelo proti meni, spustilo desno krilo, mi je kolega rekel, naj rečem: "ne tja!" in krmilno ročko (smeri ali nagiba) nagnem v tisto smer, kamor se je nagnilo letalo, da ga spravim nazaj v prvotni položaj. To je delovalo presenetljivo dobro! (ne tja!!!)
Potem še fora na bregu... letalo leti od desne proti levi. Jaz se obrnem v smeri njegovega leta (v levo), tudi komando imam obrnjeno v to smer, z glavo obrnjeno preko ramena pa opazujem model. Ročka nagiba (smeri) stran od brega=model gre stran od brega... ročko nagiba (smeri) k bregu=model zavije k bregu.
Ko na koncu pobočja obrnem model (obvezno ven od hriba!), sem se spet zasukal v smer letenja modela..torej sedaj leti model od levega dela pobočja v smeri desnega dela pobočja...jaz sem obrnjen v desno, ter čez levo rame opazujem model... meni je to delovalo čisto na izi in simpl, ter mi je kmalu prišlo delo z ročkami v podzavest, zato sem v kratkem času opustil te fore s telesom, ker so opravile svoje poslanstvo.
Najbolj nazadnje sem obvladal smer!
Smer obvladam tako kot se spodobi šele od takrat, ko sem začel leteti 3D model (Excite90). Do takrat sem se "švercal" z miksom Aile->Rudder
Kar se pa pristajanja tiče (takrat sem letel metanolca), mi je enkrat modelar iz Krškega rekel (ko sem pojamral, da pristanem enkrat tu enkrat tam in da je točno mesto pristanka bolj ali manj tombola): "Ali uporabljaš šolski krog za pristajanje?"...... s tem mi je v bistvu povedal vse!
LP Mitja
Zadnjič spremenil Ultralajt, dne 06 Avg 2009, 09:50, skupaj popravljeno 1 krat.
Pozdravljen!
Nazadnje sem sodeloval pri učenju pred dvema letoma v okviru kluba. Sicer pa prej kar nekaj poletij. Največ pri učenju osnovnošolcev.
Učenje je potekalo na jadralnih modelih
Na začetku smo imeli štarte po principu HLG-jev. Kandidat se je učil držati kot planiranja in po potrebi smer. Imel je tudi povraten štart, da je skapiral revers.
Sledila je štart guma. Ogromno štartov. Tu je je nadaljeval prejšno poglavje, pridobil je občutek za strukturo šolskega kroga, pravilen pristanek z potrebnimi ravnanji.
Nadaljevali smo z motornimi jadralci, oziroma v zadnjih letah z elektrojadralci...
Učili smo se leteti vsak oziroma najkasneje vsak drugi dan, saj je vsak naslednji dan bilo potrebno vračanje nazaj.
No kar se tiče teorije in prakse??? V osnovi je bila teorija samo najnujnejša. Seveda v takšnem obsegu, da jo je razumel tudi mlajši kandidat letom primerno.
Nazadnje sem sodeloval pri učenju pred dvema letoma v okviru kluba. Sicer pa prej kar nekaj poletij. Največ pri učenju osnovnošolcev.
Učenje je potekalo na jadralnih modelih
Na začetku smo imeli štarte po principu HLG-jev. Kandidat se je učil držati kot planiranja in po potrebi smer. Imel je tudi povraten štart, da je skapiral revers.
Sledila je štart guma. Ogromno štartov. Tu je je nadaljeval prejšno poglavje, pridobil je občutek za strukturo šolskega kroga, pravilen pristanek z potrebnimi ravnanji.
Nadaljevali smo z motornimi jadralci, oziroma v zadnjih letah z elektrojadralci...
Učili smo se leteti vsak oziroma najkasneje vsak drugi dan, saj je vsak naslednji dan bilo potrebno vračanje nazaj.
No kar se tiče teorije in prakse??? V osnovi je bila teorija samo najnujnejša. Seveda v takšnem obsegu, da jo je razumel tudi mlajši kandidat letom primerno.
Ko leti letalo proti tebi in se začne nagibati na eno krilo, mu tisto spuščeno krilo podpolcaj tako, da pod njega prestaviš ročko. Če se letalo ki leti proti tebi začne nagibati tako da se desno krilo spusti, hitro daj pod njega ročko v desno in se bo zravnal
Drugo pa je kam odklonit smer za let na nož, ko letiš iz leve proti desni hrbtno in narediš 1/4 leve/desno role ali simetrično iz desne proti levi strani ... to še zna kdaj zeznit, če nisi zbran
LP!
Jure
Drugo pa je kam odklonit smer za let na nož, ko letiš iz leve proti desni hrbtno in narediš 1/4 leve/desno role ali simetrično iz desne proti levi strani ... to še zna kdaj zeznit, če nisi zbran
LP!
Jure
CNC Frezanje Aluminija, medenine, lesa, karbona in umetnih materialov + Struženje kovin
3D Tisk PLA, PETG, ABS, TPU
Konstruiranje, izdelava in lotanje tiskanih vezij
www.JKTech.si
3D Tisk PLA, PETG, ABS, TPU
Konstruiranje, izdelava in lotanje tiskanih vezij
www.JKTech.si
To se ti pa še vedno pozna in potem objavljaš še filmčke takega letenja na netu. Ko pa en napiše eleron namesto zakrilce pa se buniš da daje slab zgled.Meni je v samem začetku prišlo do opaznega "napredka", ko mi je kolega namignil, naj letalo kadar leti proti meni, pustim pri miru in naj ne čaram, s krmili... ko me preleti, se enostavno obrnem za njim in levo je levo, desno je desno.
Kakorkoli jih že učite začetnika že v štartu naučite letet od leve proti desni in nič vrtenja okoli svoje osi. Letalo mora leteti tam kjer hoče pilot ne tam kamor hoče letalo in če mu vide za hrbet ga je takoj treba pripeljati pred sebe ne pa se obračat za letalom. Tudi pristajat se je treba naučit s svoje leve in s svoje desne ne pa v primiru "napačnega" vetra hodit na drugo stran piste in pristajat med sabo in občinstvom.
Tega pravila se v Sloveniji le malokje držijo in letajo okol glave kot nadležne muhe. Če pa pride k nam tujec (Hrvatje ne štejejo) pa mu je takoj jasno kje se leti in kako in mu ni treba nč razlagat in kazat.
Gravitacija je hudič.
LP Primož Iskra
LP Primož Iskra
Nekaj kar imajo skupnega vsi začetniki vseh panogah (letala, jadrnice, avti, gliserji) je da nimajo občutka z odklonom ročic. Praviloma si začetniki ne mislijo predrago komando, katera omogoča eksponentne hode tako, da sem jaz svojim začetnikom na ročico konande pripopal cevčico dolžine okoli 7cm tako, da se navadi nežnosti na ročici, pot ročice tako postane iz ene skrajne točke do druge ogromen in na tak način mladi piloti spoznajo, ta magični svet med skrajnima točkama hoda ročice.
to je pomagalo tako pri jadrnicah kot pri letalih.
l.p. Luka.
to je pomagalo tako pri jadrnicah kot pri letalih.
l.p. Luka.
Primož, imaš ZS, da ne bom smetil te zanimive teme!
Mislim, da niti s svojim letenjem, s svojimi filmčki, niti objavami na forumu ne dajem nikomur slabega zgleda. Razen če si kdo vse moje zelo hudo napačno razlaga... to je pa njegov, ne moj problem!
@Jure, zanimivo. Tisti modelar, ki mi je povedal za to foro (ne tja..ali podpreti krilo, kot praviš ti), je bil Celjan iz Zagrada!
Mislim, da niti s svojim letenjem, s svojimi filmčki, niti objavami na forumu ne dajem nikomur slabega zgleda. Razen če si kdo vse moje zelo hudo napačno razlaga... to je pa njegov, ne moj problem!
@Jure, zanimivo. Tisti modelar, ki mi je povedal za to foro (ne tja..ali podpreti krilo, kot praviš ti), je bil Celjan iz Zagrada!
Kje začeti pri poučevanju je vedno vprašanje. Je najboljša pot s teorijo ali s prakso. Dejstvo je, da letenja, pustimo ob strani nenadzorovano prekopicevanje po nebu, brez obeh znanj ni. Zavedati se je potrebno, da je naše vrednotenje dražljajev iz okolja naučeno. Tako predstavlja večini vodenje nečesa na kar ne gledamo iz prvoosebne perspektive odklon od že priučenih vzorcev.
Naslednji problem predstavlja občutek za model, njegovi odzivi na določene vnose in vizualno vrednotenje trenutnega stanja. Če zgoraj omenjeni področji medsebojno primerjamo, je očitno, da je slednja primarnjša od prejšnje, saj se začetnik lahko uči obvladovanja smeri letenja zgolj v primeru, da je sposoben letalo obdržati v zraku.
Pedagogika in predvsem andragogika nas učita, da je učenje, ki nam omogoča navezovaje novih znanj z že obstoječimi hitrejše in za posameznika predvsem lažje, napredek pa je hitrejši. Če tako upoštevamo obe zgornji tezi ugotovimo, da so različna pomagala, kot so jih opisali moji predhodniki, v določeni fazi lahko začetniku v veliko pomoč. Na drugi strani je potrebno pri določenih elementih (pr.:položaj rok na komandi,…) pač brezpogojno vztrajati, saj se na začetku priučene napake kasneje veliko težje odpravijo.
Tudi sam se sicer strinjam, da bi bilo potrebno nekoliko doreči kakšen način letenja je sprejemljiv in primeren za določeno okolje, kar se nanaša predvsem na varnostne vidike, tako za modelarja samega, kot tudi za okolico. Vsekakor pa se moramo zavedati, da je na samem začetku to bolj kot ne problem pomanjkanja nadzora nad modelom, kasneje pa zavesti modelarja.
Tako kot nekoga, ki se uči za voznika na začetku ne spustimo na cesto v najzahtevnejše razmere, temveč mu omogočimo prve korake na ustreznem poligonu, ki odpušča napake, omogoči pridobiti vsaj nekaj malega občutka za vozilo, je potrebno podobno razmišljati tudi z začetnikom v letalskem modelarstvu. Velika verjetnost je, da bo začetnik v samem začetku krožil tudi na način, ki bo kasneje v večini primerov nesprejemljiv, naloga inštruktorja pa je, da izbere primerno okolje in čas, da se s tem ne ogroža okolice.
Kasneje, ko je nekaj znanja že osvojenega pa seveda igra pomembno vlogo uletenost, ki pa ob vsesplošnem pomanjkanju časa predstavlja svojevrsten problem. Njeno pomanjkanje lahko pomeni, da modelarji z zavidanja vrednim številom naletenih ur v svoji modelarski karieri v določenem trenutku dejansko ne obvladujejo svojega modela, kar pa je seveda izredno neprijetno priznati.
LP
Alex
P.S.
Naslednji problem predstavlja občutek za model, njegovi odzivi na določene vnose in vizualno vrednotenje trenutnega stanja. Če zgoraj omenjeni področji medsebojno primerjamo, je očitno, da je slednja primarnjša od prejšnje, saj se začetnik lahko uči obvladovanja smeri letenja zgolj v primeru, da je sposoben letalo obdržati v zraku.
Pedagogika in predvsem andragogika nas učita, da je učenje, ki nam omogoča navezovaje novih znanj z že obstoječimi hitrejše in za posameznika predvsem lažje, napredek pa je hitrejši. Če tako upoštevamo obe zgornji tezi ugotovimo, da so različna pomagala, kot so jih opisali moji predhodniki, v določeni fazi lahko začetniku v veliko pomoč. Na drugi strani je potrebno pri določenih elementih (pr.:položaj rok na komandi,…) pač brezpogojno vztrajati, saj se na začetku priučene napake kasneje veliko težje odpravijo.
Tudi sam se sicer strinjam, da bi bilo potrebno nekoliko doreči kakšen način letenja je sprejemljiv in primeren za določeno okolje, kar se nanaša predvsem na varnostne vidike, tako za modelarja samega, kot tudi za okolico. Vsekakor pa se moramo zavedati, da je na samem začetku to bolj kot ne problem pomanjkanja nadzora nad modelom, kasneje pa zavesti modelarja.
Tako kot nekoga, ki se uči za voznika na začetku ne spustimo na cesto v najzahtevnejše razmere, temveč mu omogočimo prve korake na ustreznem poligonu, ki odpušča napake, omogoči pridobiti vsaj nekaj malega občutka za vozilo, je potrebno podobno razmišljati tudi z začetnikom v letalskem modelarstvu. Velika verjetnost je, da bo začetnik v samem začetku krožil tudi na način, ki bo kasneje v večini primerov nesprejemljiv, naloga inštruktorja pa je, da izbere primerno okolje in čas, da se s tem ne ogroža okolice.
Kasneje, ko je nekaj znanja že osvojenega pa seveda igra pomembno vlogo uletenost, ki pa ob vsesplošnem pomanjkanju časa predstavlja svojevrsten problem. Njeno pomanjkanje lahko pomeni, da modelarji z zavidanja vrednim številom naletenih ur v svoji modelarski karieri v določenem trenutku dejansko ne obvladujejo svojega modela, kar pa je seveda izredno neprijetno priznati.
LP
Alex
P.S.
Tudi sam se zavzemam, da se poizkuša uporabiti predvsem pravilno in po možnosti domače izrazoslovje (aileron - krilca, flaps - zakrilca).Bevcan napisal/-a: …
Ko pa en napiše eleron namesto zakrilce pa se (Ultralight) buniš da daje slab zgled.
...
Mogoče še ena malenkost. Naj se leti na višini okoli 30m, mogoče kak m več, manj raje ne. Opazil sem že nekajkrat, da začetniki pri tleh zmrznejo kot windowsi.... Če je model previsoko, ni nekega silnega efekta od učenja letenja, ker je model težje opazovat.
Pa dobro je, če pomočnik vrže model, v primeru, da gre za takega brez podvozja, tako da sta učenec in učitelj pripravljena na presenečenja ob štartu.
Dobro je tudi imeti povezavo med napravama. Tista varjanta, ko stoji mentor za učencem ni najboljša, ker je težko uskladit premikanje obeh modelarjev, pa tudi občutek na ročkah ni enak. Kakega easy stara obvladam z enim učem in prekrižanima rokama, kaj drugega pa ni enostavno reševat po napaki učenca.
Če je pilot učenec polnoleten, potem naj rukne ene borovničke pred prvim poletom, da zbije tremo. Zadeva preverjeno pomaga, seveda dokler ostane pri enem kozarčku.
Glede odklonov pa se strinjam, obvezno male za učenje in po možnosti D/R stikalo z nastavljenimi večjimi odkloni, tako da ima učitelj sploh možnost rešit model.
Pa dobro je, če pomočnik vrže model, v primeru, da gre za takega brez podvozja, tako da sta učenec in učitelj pripravljena na presenečenja ob štartu.
Dobro je tudi imeti povezavo med napravama. Tista varjanta, ko stoji mentor za učencem ni najboljša, ker je težko uskladit premikanje obeh modelarjev, pa tudi občutek na ročkah ni enak. Kakega easy stara obvladam z enim učem in prekrižanima rokama, kaj drugega pa ni enostavno reševat po napaki učenca.
Če je pilot učenec polnoleten, potem naj rukne ene borovničke pred prvim poletom, da zbije tremo. Zadeva preverjeno pomaga, seveda dokler ostane pri enem kozarčku.
Glede odklonov pa se strinjam, obvezno male za učenje in po možnosti D/R stikalo z nastavljenimi večjimi odkloni, tako da ima učitelj sploh možnost rešit model.
No sem vesel da se je tema razpisala samo fantje ne se kregat ni to namen.
Učiraj sem fanta iz Kamnika ( 12 let) naučil "leteti" v urici in pol. Počela sva sledeče.
Najprej sem model dvigni do določene višine in mu pokazal da model leti naravnost, da leti brez najinega vpliva in da ga bova midva le motila pri njegovem letu.
Komando sem držal tik pred njim da je hkrati videl model in komando. Delala sva velike šolske kroge, se pravi model leti naravnost, premakneva ročico, spustiva model začne zaokroževati in čakava.
Uogotovil sem sledeče:
- Fant se je sprostil in opazil da leteti ni noben baubau (prej se je tresel kot šiba..)
- Hito je osvojil zavijanje
- kasneje je iz zavoja tudi pristal
- res je, krožiti ga je potrebno naučiti pred njim, ne okoli osi (tu rešimo še težavo z soncem), dobi tudi občutek za let proti sebi
- Po štirih letih še poleti z motorjem, pomagal sem mu malo pri višini, tehnika kroženja je ostala enaka.
- Fantič (pod kontrolo), vzleta in pristaja z Easy starjem sam.
Če samo pomislim da sem sam potreboval eno leto, mi je bilo na momente kar slabo.Sem pa zanj vseeno vesel.
Lp Robi
Učiraj sem fanta iz Kamnika ( 12 let) naučil "leteti" v urici in pol. Počela sva sledeče.
Najprej sem model dvigni do določene višine in mu pokazal da model leti naravnost, da leti brez najinega vpliva in da ga bova midva le motila pri njegovem letu.
Komando sem držal tik pred njim da je hkrati videl model in komando. Delala sva velike šolske kroge, se pravi model leti naravnost, premakneva ročico, spustiva model začne zaokroževati in čakava.
Uogotovil sem sledeče:
- Fant se je sprostil in opazil da leteti ni noben baubau (prej se je tresel kot šiba..)
- Hito je osvojil zavijanje
- kasneje je iz zavoja tudi pristal
- res je, krožiti ga je potrebno naučiti pred njim, ne okoli osi (tu rešimo še težavo z soncem), dobi tudi občutek za let proti sebi
- Po štirih letih še poleti z motorjem, pomagal sem mu malo pri višini, tehnika kroženja je ostala enaka.
- Fantič (pod kontrolo), vzleta in pristaja z Easy starjem sam.
Če samo pomislim da sem sam potreboval eno leto, mi je bilo na momente kar slabo.Sem pa zanj vseeno vesel.
Lp Robi
Slope,Acro,Shock..mah kar ima pač zakrilca