Pozdravljeni,
trenutno mi ne da miru vprašanje kaj je funkcija "spojlarjev" (dvignena zakrilca, pri f3x modelih)?
Hvala za odgovor in lp
"Spojlerji"
Če te prav razumem, sprašuješ, zakaj so pri krilu včasih flapi in eleroni postavljeni višje kot normalno.
Če je to to, potem je odgovor tak:
Večina današnjih FXJ profilov je takšnih, da s spreminjanjem zadnjega roba za nekaj stopinj oz. mm dosegamo različne letalne/aerodinamične lastnosti profila.
V kratkem, če se zadnji rob profila premakne navzdol, naraste vzgonski količnik, prav tako pa tudi količnik upor krila. Glede na to, da smo takrat navadno v dviganju, nam povečanje upora ni tako pomembno, kot je povečanje višine.
Če je rob premaknjen navzgor, pa se zgodi skoraj obratno. Ob rahlo zmanjšanem vzgonskem količniku, se upor navadno močno zmanjša.
Kaj nam to prinese? V področjih močnega padanja je pomembno, da čim hitreje pridemo od enega dviganja do drugega. Takrat prestavimo v hitrostni način (dvignjen rob krila) in z relativno malo izgube višine maksimalno hitro pridemo od točke A do točke B.
Na spodnjem diagramu se točno vidi, kje se črte sekajo. Čim večji je vpadni kot, tem večji je Cl - vzgonski količnik. Pri Cl okoli 0,68 in manjšem se npr. splača dvigniti zadnji rob krila.
Da ne bo pomote, diagram opisuje idealno (brezkončno) krilo oz. 2D profil. Pri dejanskem krilu je potrebno upoštevati še en kup ovir (induciran upor, parazitski upor...) ki ti slabšajo situacijo.
Upam, da sem vsaj malo zadel odgovor.
Lp,
Silvester
Če je to to, potem je odgovor tak:
Večina današnjih FXJ profilov je takšnih, da s spreminjanjem zadnjega roba za nekaj stopinj oz. mm dosegamo različne letalne/aerodinamične lastnosti profila.
V kratkem, če se zadnji rob profila premakne navzdol, naraste vzgonski količnik, prav tako pa tudi količnik upor krila. Glede na to, da smo takrat navadno v dviganju, nam povečanje upora ni tako pomembno, kot je povečanje višine.
Če je rob premaknjen navzgor, pa se zgodi skoraj obratno. Ob rahlo zmanjšanem vzgonskem količniku, se upor navadno močno zmanjša.
Kaj nam to prinese? V področjih močnega padanja je pomembno, da čim hitreje pridemo od enega dviganja do drugega. Takrat prestavimo v hitrostni način (dvignjen rob krila) in z relativno malo izgube višine maksimalno hitro pridemo od točke A do točke B.
Na spodnjem diagramu se točno vidi, kje se črte sekajo. Čim večji je vpadni kot, tem večji je Cl - vzgonski količnik. Pri Cl okoli 0,68 in manjšem se npr. splača dvigniti zadnji rob krila.
Da ne bo pomote, diagram opisuje idealno (brezkončno) krilo oz. 2D profil. Pri dejanskem krilu je potrebno upoštevati še en kup ovir (induciran upor, parazitski upor...) ki ti slabšajo situacijo.
Upam, da sem vsaj malo zadel odgovor.
Lp,
Silvester
- Priponke
-
- Profili.JPG (62.08 KiB) Pogledano 2103 krat
Shadow-E
Xplorer
MX22
Xplorer
MX22
-
Matjaž_Černivc
- Profesor
- Prispevkov: 1260
- Pridružen: 15 Nov 2004, 14:04
A ti misliš na ameriško RES (rudder, elevator, spoiler) varianto, kjer se spoiler uporablja za zaviranje modela oz. za povečanje upora.
Posebnost spoilerja je, da ga ne moreš uporabiti za povečanje vzgona, temveč le za povečanje upora.
Primer takih modelov je npr. Bubble Dancer (pri nas je imel nekaj podomnega MihaH) ali pa AVA.
Posebnost spoilerja je, da ga ne moreš uporabiti za povečanje vzgona, temveč le za povečanje upora.
Primer takih modelov je npr. Bubble Dancer (pri nas je imel nekaj podomnega MihaH) ali pa AVA.
Shadow-E
Xplorer
MX22
Xplorer
MX22