Gume
Gume
Pozdravljeni!
Imam nekaj vprašanj glede gum. Vsi dobro vemo, da so gume edini del avta, ki ima stik s podlago in zato igrajo pomembno vlogo.
1. Opažam, da pri struženju gum nekateri stranske robove zaokrožijo, drugi pa jih pustijo "neobdelane" (oster rob). Kje se opazi razlika med vožnjo?
2. Multirings? Zakaj? Prednosti, slabosti?
3. Zanima me kako se odraža na vožnji velikost gume. S tem ne mislim razmerja prve/zadnje temvec razlika med velikimi premeri gum proti malimi primeri gum, ob predpostavki da je razmerje prve/zadnje ves čas enako in višine avta ne spreminjamo.
Lep pozdrav, Matej
Imam nekaj vprašanj glede gum. Vsi dobro vemo, da so gume edini del avta, ki ima stik s podlago in zato igrajo pomembno vlogo.
1. Opažam, da pri struženju gum nekateri stranske robove zaokrožijo, drugi pa jih pustijo "neobdelane" (oster rob). Kje se opazi razlika med vožnjo?
2. Multirings? Zakaj? Prednosti, slabosti?
3. Zanima me kako se odraža na vožnji velikost gume. S tem ne mislim razmerja prve/zadnje temvec razlika med velikimi premeri gum proti malimi primeri gum, ob predpostavki da je razmerje prve/zadnje ves čas enako in višine avta ne spreminjamo.
Lep pozdrav, Matej
Re: Gume
Pozdravljen,
zelo dobra vprašanja v zvezi z gumami
- kot vemo, se med vožnjo camber=nagib koles spreminja, še posebej na zadnjem delu modela. Zaradi tega prihaja do spreminjanja naležne površine gume na podlago.
Na zadnjem delu avta je pri pospeševanju več pritiska na notranji del gume, pri zaviranju pa na zunanji del. Nasprotno je pri sprednjem delu avta.
Če robovi niso zaokroženi pride do nenadne-nekontrolirane izgube oprijema. To se zgodi še posebej pri bremzanju na zadnjem delu, ko so sile prevelike in avto enostavno preskoči čez zunanji rob zadnje gume in enostavno izgubi ves oprijem.
Spredaj ta efekt ni tako velik, je pa viden še posebej, ker je avto nervozen pri menjavi smeri in zavijanjem med pospeševanjem.
Tu bi lahko bilo še veliko govora...
Multiring tip gume je sestavljen iz več obročev zlepljenih skupaj kot standardna guma, zato je takšna guma bolj toga (se manj deformira v ovinkih v bočni smeri), pa čeprav sta material in trdota enakega tipa kot standardna.
Uporablja se jih takrat, ko je oprijem steze tako velik, da enostavno preveč upočasni avto v ovinkih.
Se jih pa zelo redko uporablja. Za pri nas povsem neprimerne.
Če predpostavljamo, da ostaja razmerje zadnje/sprednje enako in da višino modela od tal prilagajamo velikosti gum, potem je razlika v tem, da je manjša centrifugalna sila, ker je manjši vztrajnostni moment koles (manjša masa, predvsem pa manjši premer).
S tem imamo veliko bolj odziven avto spredaj (pri menjavi smeri), pa tudi boljše pospeške (če ohranjamo prestavno razmerje), ker je potreben manjši moment za vrtenje zadnjih koles.
Če sem kaj pozabil ali pa vas še kaj muči, kar vprašajte, pa bomo šli še bolj podrobno.
LP
Jernej
zelo dobra vprašanja v zvezi z gumami
Stranske robove je potrebno zaokrožiti zaradi sledečih razlogov:Oasis napisal/-a:Pozdravljeni!
Imam nekaj vprašanj glede gum. Vsi dobro vemo, da so gume edini del avta, ki ima stik s podlago in zato igrajo pomembno vlogo.
1. Opažam, da pri struženju gum nekateri stranske robove zaokrožijo, drugi pa jih pustijo "neobdelane" (oster rob). Kje se opazi razlika med vožnjo?
- kot vemo, se med vožnjo camber=nagib koles spreminja, še posebej na zadnjem delu modela. Zaradi tega prihaja do spreminjanja naležne površine gume na podlago.
Na zadnjem delu avta je pri pospeševanju več pritiska na notranji del gume, pri zaviranju pa na zunanji del. Nasprotno je pri sprednjem delu avta.
Če robovi niso zaokroženi pride do nenadne-nekontrolirane izgube oprijema. To se zgodi še posebej pri bremzanju na zadnjem delu, ko so sile prevelike in avto enostavno preskoči čez zunanji rob zadnje gume in enostavno izgubi ves oprijem.
Spredaj ta efekt ni tako velik, je pa viden še posebej, ker je avto nervozen pri menjavi smeri in zavijanjem med pospeševanjem.
Tu bi lahko bilo še veliko govora...
2. Multirings? Zakaj? Prednosti, slabosti?
Multiring tip gume je sestavljen iz več obročev zlepljenih skupaj kot standardna guma, zato je takšna guma bolj toga (se manj deformira v ovinkih v bočni smeri), pa čeprav sta material in trdota enakega tipa kot standardna.
Uporablja se jih takrat, ko je oprijem steze tako velik, da enostavno preveč upočasni avto v ovinkih.
Se jih pa zelo redko uporablja. Za pri nas povsem neprimerne.
3. Zanima me kako se odraža na vožnji velikost gume. S tem ne mislim razmerja prve/zadnje temvec razlika med velikimi premeri gum proti malimi primeri gum, ob predpostavki da je razmerje prve/zadnje ves čas enako in višine avta ne spreminjamo.
Če predpostavljamo, da ostaja razmerje zadnje/sprednje enako in da višino modela od tal prilagajamo velikosti gum, potem je razlika v tem, da je manjša centrifugalna sila, ker je manjši vztrajnostni moment koles (manjša masa, predvsem pa manjši premer).
S tem imamo veliko bolj odziven avto spredaj (pri menjavi smeri), pa tudi boljše pospeške (če ohranjamo prestavno razmerje), ker je potreben manjši moment za vrtenje zadnjih koles.
Če sem kaj pozabil ali pa vas še kaj muči, kar vprašajte, pa bomo šli še bolj podrobno.
LP
Jernej
Pozdravljen!
Hvala na odgovorih!
Mam še eno vprašanje.
Pa si siguren, da avto postane bol agresiven zaradi velikosta gum? Ker če dobro pomislim se z prilagajanjem višine avta od tal (v našem primeru višanju) spremeni Roll center avta spredaj in zadaj. Ko avto dvignemo se dvigne tudi Roll center in zaradi tega postane avto bol agresiven oz. bol odziven. Mislem pa da bi moglo biti pri visjem zadnjem roll centru tezje pospesevat, se pravi da nam odnasa zadek.
Glede pospeševanja samega, se pa strinjam s tabo da ima avto bolše pospeške z manjšimi gumami kot z velikimi.
Lep pozdrav, Matej
Hvala na odgovorih!
Mam še eno vprašanje.
Če predpostavljamo, da ostaja razmerje zadnje/sprednje enako in da višino modela od tal prilagajamo velikosti gum, potem je razlika v tem, da je manjša centrifugalna sila, ker je manjši vztrajnostni moment koles (manjša masa, predvsem pa manjši premer).
S tem imamo veliko bolj odziven avto spredaj (pri menjavi smeri), pa tudi boljše pospeške (če ohranjamo prestavno razmerje), ker je potreben manjši moment za vrtenje zadnjih koles.
Pa si siguren, da avto postane bol agresiven zaradi velikosta gum? Ker če dobro pomislim se z prilagajanjem višine avta od tal (v našem primeru višanju) spremeni Roll center avta spredaj in zadaj. Ko avto dvignemo se dvigne tudi Roll center in zaradi tega postane avto bol agresiven oz. bol odziven. Mislem pa da bi moglo biti pri visjem zadnjem roll centru tezje pospesevat, se pravi da nam odnasa zadek.
Glede pospeševanja samega, se pa strinjam s tabo da ima avto bolše pospeške z manjšimi gumami kot z velikimi.
Lep pozdrav, Matej
ni bolj agresiven (aktivno), je bolj odziven (pasivno)!
vrtilni moment je pri večjih gumah večji, saj nanj bistveno in sploh vpliva masa, ki se nahaja vpeta izven osi vrtenja (votle osi kot opcija so zaradi tega zgolj topla voda; supersize me)
ta vrteča (rotirajoča) masa ima neko vztrajnost, ki jo mora premagati servomotor, ko recimo zaviješ. prav tako je potrebno premagati te sile na zadku avta.
zadeva je aktualna ob spremembi lege koles, torej v tistih 0,08s/60st, ki jih servo zmore, skratka, gre za zelo kratek čas!
ko je avto v zavoju je vseeno potrebna neka sila, ki pa bi bila pomembna zgolj na idealni, teoretični podlagi. v praksi vse to izničijo recimo že vibacije motorja in opletajoči zobniki...
ker pa zaradi ackermana koti potovanja niso enaki, se nekaj razlike odrazi kot premik (posledučno drugo obnašanje) šasije, ki je torej posledično (vsaj teoretično) odvisno od premera gum.
poleg tega, se pri tem pojavljajo še:
-relativni slip
-kot zdrsa
-roll šasije
-....
poleg premerov gum na vse zadeve bistveno vpliva celoten sklop amortizerja z vzmetjo, trdota stabilizatorja, deformacije in razlike kototv casterja in camberja...
če se pojava zavedamo, ga lahko omilimo z drugačnimi nastavitvami avta, recimo že ojačani boki pnevmatik omilijo velik % tega problema.
meni, vaškemu dirkaču in nastopaču z vsaj za ti številke predragimi motorji se s tem ne da pretirano ukvarjati, verjamem pa, da dirkači svetovnega, evropskega in novogoriškega ranga obvladajo te zadeve v potankosti....
in kaj sem hotel povedati?
da je 90% hitrega časa v pravilni izbiri gum
da je 8% hitrega časa v izpiljeni in brezhibni tehniki vožnje, kjer lahko avto pelješ 20krogov po isti liniji
da je 2% hitrega časa v vsem ostalem (premer gum, koti na avtu, nastavitev sklopke,.....)
skratka, vpliva vse, edino vrpašanje je, s čim se splača ukvarjati. torej, nekaj malega se naučimo o pravilni izbiri trdote gume, nato pa trenirati, da se spoznamo z avtom!!!!
vrtilni moment je pri večjih gumah večji, saj nanj bistveno in sploh vpliva masa, ki se nahaja vpeta izven osi vrtenja (votle osi kot opcija so zaradi tega zgolj topla voda; supersize me)
ta vrteča (rotirajoča) masa ima neko vztrajnost, ki jo mora premagati servomotor, ko recimo zaviješ. prav tako je potrebno premagati te sile na zadku avta.
zadeva je aktualna ob spremembi lege koles, torej v tistih 0,08s/60st, ki jih servo zmore, skratka, gre za zelo kratek čas!
ko je avto v zavoju je vseeno potrebna neka sila, ki pa bi bila pomembna zgolj na idealni, teoretični podlagi. v praksi vse to izničijo recimo že vibacije motorja in opletajoči zobniki...
ker pa zaradi ackermana koti potovanja niso enaki, se nekaj razlike odrazi kot premik (posledučno drugo obnašanje) šasije, ki je torej posledično (vsaj teoretično) odvisno od premera gum.
poleg tega, se pri tem pojavljajo še:
-relativni slip
-kot zdrsa
-roll šasije
-....
poleg premerov gum na vse zadeve bistveno vpliva celoten sklop amortizerja z vzmetjo, trdota stabilizatorja, deformacije in razlike kototv casterja in camberja...
če se pojava zavedamo, ga lahko omilimo z drugačnimi nastavitvami avta, recimo že ojačani boki pnevmatik omilijo velik % tega problema.
meni, vaškemu dirkaču in nastopaču z vsaj za ti številke predragimi motorji se s tem ne da pretirano ukvarjati, verjamem pa, da dirkači svetovnega, evropskega in novogoriškega ranga obvladajo te zadeve v potankosti....
in kaj sem hotel povedati?
da je 90% hitrega časa v pravilni izbiri gum
da je 8% hitrega časa v izpiljeni in brezhibni tehniki vožnje, kjer lahko avto pelješ 20krogov po isti liniji
da je 2% hitrega časa v vsem ostalem (premer gum, koti na avtu, nastavitev sklopke,.....)
skratka, vpliva vse, edino vrpašanje je, s čim se splača ukvarjati. torej, nekaj malega se naučimo o pravilni izbiri trdote gume, nato pa trenirati, da se spoznamo z avtom!!!!
Kot sva napisala oba z Gregorjem (elo) je avto bolj ODZIVEN.
Kar se tiče vrtilnega momenta, pa je najlepše razbrati iz formule za vrtilni vztrajnostni moment valja: J=m*r2/2. Se pravi je največji vpliv polmera (na drugo potenco).
Gre samo za večjo odzivnost modela, kadar avtu spremenimo smer (zavijanje, pospeševanje, zaviranje...).
Glede RC, če avto relativno zvišamo (se pravi ne glede na cestišče ampak glede na šasijo):
- zadaj se RC dvigne in ravno tako spredaj
Potrebno pa je vedeti tudi, kje je težišče avta, kajti samo ročica, ki deluje med RC in težiščem ustvarja moment, ki rola šasijo.
Če primerjamo sprednji in zadnji del avta (splošno):
a) sprednji del, kjer je zgornja roka dolga in skoraj paralelna spodnji:
- RC je nizko in ostaja nizko tudi, ko avto zavija. To povzroči, da je ročica med RC in težiščem velika - veliko rolanja šasije. Posledica tega je, da ima ta del avta veliko oprijema še posebej v sredini ovinka, ter da je
b) zadnji del, kjer je zgornja roka kratka in zelo nagnjena proti spodnji:
- RC je visoko in ostaja visoko, ko šasija rola. Se pravi šasija malo rola, ker je RC blizu težišča.
Kar se na modelu pozna tako:
- del avta, ki ima bolj nagnjeno zgornjo roko, ima višji RC. Ta del ima več oprijema na začetku (zavijanje v ovinek ali izhod iz ovinka)
- dela avta, ki ima nižji RC, ko šasija rola, ima največ oprijema v sredini ovinka.
Se pravi, če potrebuješ več zavijanja v ovinek in več zavijanja pri nizki hitrosti, ali zmanjšaš kot zadnje zgornje roke ali pa povečaj kor sprednje zgornje roke.
Upam, da nisem kaj preveč pomešal, ker sem hotel ponazoriti na več načinov
LP
Jernej
Kar se tiče vrtilnega momenta, pa je najlepše razbrati iz formule za vrtilni vztrajnostni moment valja: J=m*r2/2. Se pravi je največji vpliv polmera (na drugo potenco).
Gre samo za večjo odzivnost modela, kadar avtu spremenimo smer (zavijanje, pospeševanje, zaviranje...).
Glede RC, če avto relativno zvišamo (se pravi ne glede na cestišče ampak glede na šasijo):
- zadaj se RC dvigne in ravno tako spredaj
Potrebno pa je vedeti tudi, kje je težišče avta, kajti samo ročica, ki deluje med RC in težiščem ustvarja moment, ki rola šasijo.
Če primerjamo sprednji in zadnji del avta (splošno):
a) sprednji del, kjer je zgornja roka dolga in skoraj paralelna spodnji:
- RC je nizko in ostaja nizko tudi, ko avto zavija. To povzroči, da je ročica med RC in težiščem velika - veliko rolanja šasije. Posledica tega je, da ima ta del avta veliko oprijema še posebej v sredini ovinka, ter da je
b) zadnji del, kjer je zgornja roka kratka in zelo nagnjena proti spodnji:
- RC je visoko in ostaja visoko, ko šasija rola. Se pravi šasija malo rola, ker je RC blizu težišča.
Kar se na modelu pozna tako:
- del avta, ki ima bolj nagnjeno zgornjo roko, ima višji RC. Ta del ima več oprijema na začetku (zavijanje v ovinek ali izhod iz ovinka)
- dela avta, ki ima nižji RC, ko šasija rola, ima največ oprijema v sredini ovinka.
Se pravi, če potrebuješ več zavijanja v ovinek in več zavijanja pri nizki hitrosti, ali zmanjšaš kot zadnje zgornje roke ali pa povečaj kor sprednje zgornje roke.
Upam, da nisem kaj preveč pomešal, ker sem hotel ponazoriti na več načinov
LP
Jernej
Hja, vidva očitno nekoliko drugace vidita stvar. Glede vrtilnega momenta se popolnoma strinjam z vama. Ampak se mi zdi, da je vpliv vrtilnega momenta na samo obnasanje avta zelo zelo majhno. Če že samo pomislim, da se premeri koles ne štejejo v metrih in masa ne v kilogramih lahko vse skupaj zanemarim. Še vedno mislim da je RC tisti glavni, ki naredi avto bol odziven. Sicer bi pa lahko se dolgo razglabljali o tem kater dogodek najbolj vpliva na lastnost avta v določenem trenutku.
Bolj kot to, mi je zanimivo vprašanje, ki ga je omenil elo. Pravilna izbira trdote gume! Kako izbrati idealno? Vsi KAO vemo, da naj bi mehkejsa guma bolj drzala. Guma se pri večji obremenitvi bol deformira in vstvari večjo notranjo napetost in s tem oprijem. Toda (kot je že Jernej omenil pri Multiring gumah) se avto upocasni v ovinku pri preveliki deformaciji. Torej, kje je tista meja?
Lep pozdrav, Matej
Bolj kot to, mi je zanimivo vprašanje, ki ga je omenil elo. Pravilna izbira trdote gume! Kako izbrati idealno? Vsi KAO vemo, da naj bi mehkejsa guma bolj drzala. Guma se pri večji obremenitvi bol deformira in vstvari večjo notranjo napetost in s tem oprijem. Toda (kot je že Jernej omenil pri Multiring gumah) se avto upocasni v ovinku pri preveliki deformaciji. Torej, kje je tista meja?
Lep pozdrav, Matej
gume
Zivjo,
Morda omenim isto stvar glede 3. vprasanja se na malce drugacen nacin.
Avto je bolj odziven.
Ce si predstavljas veliko gumo in gumo z nizkim profilom iste gostote. Vecja, se bo bolj deformirala pri obremenitvah in v njej bodo vecji momenti z daljsimi rocicami kot pri tisti, ki nima toliko materiala. Ce probas to na pisti, je razlka vec kot ocitna. Avto z velikimi gumami (paziti moramo, da je guma postruzena in ne valjasta, ker potem ni primerljivo, zaradi manjse nalezne povrsine....) bo deloval bolj pocasno zaradi vseh sil, ki se morajo premagovati pri deformaciji. Ce je guma majhna, se sile med podlago in gumo in na avto hitreje prenesejo. zato bolj odzivna sasija.
lp matej
Morda omenim isto stvar glede 3. vprasanja se na malce drugacen nacin.
Avto je bolj odziven.
Ce si predstavljas veliko gumo in gumo z nizkim profilom iste gostote. Vecja, se bo bolj deformirala pri obremenitvah in v njej bodo vecji momenti z daljsimi rocicami kot pri tisti, ki nima toliko materiala. Ce probas to na pisti, je razlka vec kot ocitna. Avto z velikimi gumami (paziti moramo, da je guma postruzena in ne valjasta, ker potem ni primerljivo, zaradi manjse nalezne povrsine....) bo deloval bolj pocasno zaradi vseh sil, ki se morajo premagovati pri deformaciji. Ce je guma majhna, se sile med podlago in gumo in na avto hitreje prenesejo. zato bolj odzivna sasija.
lp matej
Zadnjič spremenil matejm, dne 05 Feb 2005, 11:48, skupaj popravljeno 1 krat.
Osebno gume izbiram tako, da vozim s čim tršo različico, ki še dovoljuje hitro vožnjo.
To pa predvsem zaradi tega, ker mehka guma res da bolj drži, vendar so tudi njene deformacije večje (slabša odzivnost modela) pa še pregrevanje je večje.
Na izbiro gum imata največ vpliva: tip asfalta (kako grob je) in temperatura.
Bolj kot je grob, tršo različico se uporablja.
Pri temperaturi gre nekoliko drugače:
- ko je mrzlo (nekje do 15°C), se uporablja mehkejše gume kot normalno
- do nekje 35°C je guma najbolj zadovoljna in se uporablja normalne gume
- nad 40°C pa gre zadeva spet proti mehkejšim, kajti vse gume se začnejo pregrevati, trše še bolj, ker nekoliko več zdrsavajo na začetku in se zato prej pregrejejo. Vem, da se morda zdi čudno ampak je tako, še posebno pri sprednjih gumah
Primer: na EP v Madridu je bila T ozračja 42°C in T asfalta okoli 60°C. normalno se vozi vse 4 gume enake trdote (35 SH). Tam je bil asfalt grob, vendar smo imeli vsi težave z zavijanjem. Na koncu nas je večina vozila 32SH spredaj in 35SH MULTI zadaj!
LP
To pa predvsem zaradi tega, ker mehka guma res da bolj drži, vendar so tudi njene deformacije večje (slabša odzivnost modela) pa še pregrevanje je večje.
Na izbiro gum imata največ vpliva: tip asfalta (kako grob je) in temperatura.
Bolj kot je grob, tršo različico se uporablja.
Pri temperaturi gre nekoliko drugače:
- ko je mrzlo (nekje do 15°C), se uporablja mehkejše gume kot normalno
- do nekje 35°C je guma najbolj zadovoljna in se uporablja normalne gume
- nad 40°C pa gre zadeva spet proti mehkejšim, kajti vse gume se začnejo pregrevati, trše še bolj, ker nekoliko več zdrsavajo na začetku in se zato prej pregrejejo. Vem, da se morda zdi čudno ampak je tako, še posebno pri sprednjih gumah
Primer: na EP v Madridu je bila T ozračja 42°C in T asfalta okoli 60°C. normalno se vozi vse 4 gume enake trdote (35 SH). Tam je bil asfalt grob, vendar smo imeli vsi težave z zavijanjem. Na koncu nas je večina vozila 32SH spredaj in 35SH MULTI zadaj!
LP