Forum http://www.msm-rc.net/forum/viewtopic.p ... o+jadralci lansko leto, tekst napisal Samo3D:jholc napisal/-a:.....
Naveliko se res mogoce debatira o motorjih, pogonih... se da kaj izracunat, pa ocenit....pa naj kdo napise kaj o tem kako lovi "nulce", zreglirati model.... ali si upa kdo to napisati in povedati vsem od najmlajsih pa do tistih ki imajo ze nekaj izkusenj. Napredek je povezan s tem da to kar ves poves, potem pa razvijas naprej in frajer je tisti ki pove vse in ve kako naprej....
SporočiloShranjeno: 03.05.2004, 12:16
Živjo!
Napisal bom nekaj besed o letenju samem in ne o pogonih, konstrukciji,...
Opozoriti moram, da so spodnje besede le informativne narave, plod mojih izkušenj in opažanj in imajo bore malo znanstvenih osnov.
Kot smo že ugotovili, je najpomembnejša stvar dobiti na štartu čim večjo višino, da lahko v miru iščemo vzgornike.
Vzgorniki; to so zanimive in muhaste zadeve, ki jih na žalost ne vidimo.
Pa nekaj besed namenimo termičnim vzgornikom, ki so za našo kategorijo najbolj aktualni. Nastanejo zaradi različne segretosti tal. Ko je razlika temperature dovolj velika, se toplejši zrak od tal odlepi in se prične dvigati. Najlažje si je predstavljati vzgornik kot balon toplega zraka, ki ima določene meje, npr. krogla, ki se dvigiuje v zrak in potuje z vetrom, dobesedno kot balon. V resnici so to nepravilne gmote, v katerih se zrak vrtinči, menja in počenja vse mogoče. Lažje si je predstavljat balon. To je seveda osnovna razlaga, o tem bi lahko napisali cele bukve, a to ni osnovni namen tega posta.
Kako jih opazimo? Recepta za to seveda ni. Najlažje opazimo različne pojave, ki nam lahko namignejo, da je vzgornik prisoten. Najbolj opazni indikatorji dviganja (ID) so ptiči. A ne samo velike ujede, ki krožijo visoko na nebu. Ponavadi iščemo vzgornike nižje pri tleh. (Spomnite se na balon; pod balonom ni več dviganja, nad njim tudi ne). Pomembni ID so mali ptiči; vrabci, lastovke, ki se lovijo nižje pri tleh in lovijo mrčes. Seveda se raje zadržujejo v vzgornikih, ker tam porabijo manj energije za letenje. Opazujte, kje se zadržujejo in poskusite srečo. Potrebno je samo veliko treninga in opazovanje okolice.
Druga pomembna stvar so nepravilnosti na terenu. To so hiše, drevesa, preorane njive ipd. Največkrat so te ovire dobri generatorji dviganj in se splača poskusiti srečo nad njimi. Seveda je potrebno biti pazljiv, da se model ne sreča s katero od teh ovir (sprednji rob krila je pri jadralnih modelih namenjen zaletavanju samo z zrakom icon_lol.gif ).
Torej, splača se še pred pričetkom letenja dobro pregledati teren, ugotoviti smer vetra in nekako oceniti, kako bodo vzgorniki potovali čez letališče (letališče imenujem letalni prostor), kje bodo turbolence. Seveda je potrebno potem te ugotovitve tudi preizkusiti. Naj vam ne bo nerodno vzeti list papirja in si opažanja in ugotovitve zapisati. Skoraj nič časa ne porabi, lahko pa kasneje vidiš, pri katerem vetru "drži" kateri del letališča.
Naslednji ID pa so zadeve, ki jih "zavohamo", ko smo z modelom že dobro uleteni, ko nam ni več potrebno skoncentrirano upravljati modela, ampak imamo čas z enim očesom in kot bomo kaseje videli s celim telesom opazovati, kaj se dogaja okoli nas:
Če trava ni pokošena, se dviganje vidi kot rahlo vzvalovanje trave, tik po košnji dviganja privzdigujejo nepobrano suho slamo s tal in podobne zadevščine, ki bi lahko bili ID. Pomembne so izkušnje. Naj vas ne bo strah poskusiti. Če se dogaja nekaj, kar ni tako kot je povsod drugod, je to ID.
Potem pa so tu še ID, ki se vam bodo mogoče zdeli malo privlečeni za lase, pa vam povem, da ni tako. Vse tele zadeve izhajajo iz 3 letnega metanja HLG ja v zrak in divjanja po travniku dobesedno cele dneve.
Letite v kratkih hlačah in rokavih, če to dopuščajo temperature! Zakaj? A se mi je utrgalo? NE. Ko v čistem brezveterju začutiš na dlačicah rahel piš, ko se ti malo naježi koža, ko se ti zazadi, da bi lahko to bilo to. To je ID.
Po mojih izkušnjah največ pridobiš, ko se pobiraš iz 10 metrov po par minut, ko narediš 3 zavoje 5 metrov nad tlemi in pridobiš 15 sekund. To so dragocene izkušnje tako kar se tiče tehnike letenja, spoznavanja modela in prepoznavanja dviganj.
Pa še par besed o tem, kako prepoznaš, da je model v dviganju, ko smo visoko nad tlemi in se ne vidi, ali je v dviganju ali ne. Da to ugotovimo, moramo dobro poznati model, kako reagira na sunek vetra, kako reagira na dviganje. Kako to ugotovimo? Pobiranje pri tleh nam da odgovore na vsa ta vprašanja.
Ponavadi dobro zregliran model, ko prileti v dviganje rahlo povesi nos in prične pridobivati hitrost. (sunek vetra mu nos dvigne in pobere hitrost). Pričnemo z rahlim kroženjem. Potem pa sledi test: V dviganju modela skoraj ne moramo prevleči. Med kroženjem poskusimo zmanjševati hitrost in spet nam pride prav poznavanje modela. Če po na palici čutimo, da bi moral model omahniti, a ni, potem smo skoraj gotovo v dviganju. Nadaljujemo s kroženjem in čez čas na podlagi višine vidimo, če so bila naša opažanja pravilna.
Zapuščanje dviganja: Najbolje je, če v dviganju naberemo nekaj hitrosti in s to hitrostjo zapustimo dviganje; namreč veliko možnosti je, da bomo naleteli na spuščajočo zračno maso, ki ponavadi spremlja dviganje in jo je dobro preleteti čim hitreje.
In še en nasvet: Dviganja poskusimo iskati proti vetru, da se pri neuspehu lažje vrnamo domov. Seveda se splača narediti izjemo, če vidimo močan ID in iskati z vetrom.
Torej glavne stvari ki jih je potrebno vedeti; opazuj, kaj se dogaja okoli tebe, spremljaj smer vetra (sprememba smeri vetra je tudi ID!), napni oči, nasrši vse čute, če se ti zdi, da bi nekje lahko bilo, probaj, desetkrat ne bo, enajstič bo dviganje in ni lepše nagrade za modelarja, kot je tisto dviganje, ki si ga sam poiskal, ne da je dviganje našlo tebe. S časom po veliko štartih, se boš naučil brati dviganja in jih izkoriščati.
Mnogim, ki ste tale post prebrali se zdi verjetno utrujanje. Mislim pa, da bodo začetniki in bodoči tekmovalci med vsemi nasveti našli tudi kakšnega, ki jim bo pomagal pri letenju. In če jim uspe najti le eno dviganje več je namen dosežen.
Naslednjič: O pristankih
L.P. Samo