Zanima me kakšna je kaj normalna temperatura reglerja in motorčka. Namreč imam HB Cyclone D4; z reglerjem LRP Sphere competition in motorček LRP Vector 5.5T.
Ko furam avto z lipo baterijo se motor in regler zelo segrevata. Hladilno rebro na reglerju je imelo skoraj 90°c
Kaj bi lahko bil vzrok za to? So mogoče pretanki kabli ?
Normalna temperatura Motorčka in reglerja
Moderatorji: Nebec, jannyy, mihec87
Normalna temperatura Motorčka in reglerja
Zadnjič spremenil frimd, dne 26 Mar 2012, 19:10, skupaj popravljeno 2 krat.
Re: Normalna temperatura Motorčka in reglerja
vzrok je lahko prestavno razmerje, konektorji ... in na koliko S ga voziš
Re: Normalna temperatura Motorčka in reglerja
Poganja ga Lipo 2S in sicer od Gens Ace 5100mah saddle pack. Prestavno razmerje nwm če bi lahk blo narobe, ker je tak kot je napisano v knjizici. Velik zobnik je 80 zobov, mali pa mislim da 16. Kabli mislim da so 13avg.
Uporabljam pa takle konektor:
Uporabljam pa takle konektor:
Re: Normalna temperatura Motorčka in reglerja
Zobniško razmerje mora biti takšno ki je ustrezno regulatorju in motorju in ne kaj piše v navodilih modela(to je bolj vodilo kje začeti) razen če je to model z tovarniško priloženim motorjem in regulatorjem oz pogonom ki je napisan v navodilih.....
Preveri še razmak zobnikov da ni pretesno...
Preveri še razmak zobnikov da ni pretesno...
Modelarji smo kot trobentice,ko skopni sneg ter pride pomlad, pokukamo na plano..
Re: Normalna temperatura Motorčka in reglerja
Normalne temperature za krmilnik obratov in elektromotor ni, idealna bi pa bila kar čim nižja.
Pri elektromotorju je potrebno paziti, da temperatura nikoli ne doseže, kaj šele preseže temperature, ko bi prišlo do razmagnetenja trajnih magnetov v njem.
Običajno je najvišja še nekako sprejemljiva vrednost med 60-70 °C, pri 90°C pa se že prične nevarno temperaturno območje, razen, če proizvajalec izrecno ne dovoli višje temperature (do največ 120°C).
Pri krmilnikih obratov je ta temperatura lahko za malenkost višja
65 - 70 °C (še sprejemljiva delavna temperatura)
95 - 105 °C (temperatura, ki prične resno škodovati)
135 - 150 °C (termična zaščita samodejno izklopi, če je vgrajena)
To so zgolj okvirni podatki, zato je vedno potrebno preveriti navodila za specifičen izdelek.
Pri celotni zadevi se je potrebno zavedati še ene pomembne malenkosti. Temperaturo običajno merimo na hladilnih rebrih, ohišju,... zgoraj navedene temperature pa se nanašajo na temperature v napravah, ki so vedno še nekoliko višje od izmerjenih na zunanjih površinah.
Vedno mora biti pri ugotavljanju ustreznosti pogonskega sklopa osnovno vodilo zaznana temperatura. Kot je zapisal že moj predhodnik, so v navodilih za prestavna razmerja napisane vrednosti zgolj izhodišča, niso pa to absolutni podatki.
Moji predhodniki so že pisali na kaj je potrebno paziti v mehanskem smislu oz. preveriti (neovirano vrtenje ležajev, ujemanje zobnikov,...), kar bi lahko vplivalo na povečane izgube v pogonski mehaniki, to pa vse prispeva k povišanju temperature elektro-mehanskih sklopov.
Sam se bom obregnil ob samo vgradnjo komponent. Elektromotor je vgrajen sprejemljivo, lahko bi sicer imel nameščen kak hladilni ventilator ali vsaj hladilna rebra, krmilnik obratov pa nikakor ni. Nad njim se nahaja kondenzator, ki preprečuje obtekanje zraka okoli hladilnih reber, tam so prav tako kabli, ki se že sami po sebi grejejo istočasno pa tudi omejujejo pretočnost zraka. Tam se nahaja tudi konektor, ki se običajno tudi nekoliko greje. Za povrhu se ob enem boku nahaja akumulator, ki se prav tako greje, ob drugem pa sprejemnik, ki je tudi vir toplote, vse skupaj pa še dodatno omejuje pretok zraka. Vprašanje je tudi, kako je izrezana karoserija ter ali so na krmilnik obratov hladilna rebra prilepljena s pravilnim postopkom. Z nekoliko boljšo razporeditvijo bi se lahko omogočilo boljše hlajenje krmilnika obratov, lahko bi se vgradilo dodaten ventilator, če pa to ne zadošča, se bo temperatura z zamenjavo sedanjega pogonskega ali gnanega zobnika z manjšim, slednjega pa z večjim, doseglo manjšo obremenitev elektromotorja, posledično pa tudi krmilnika obratov in akumulatorja.
LP
Alex
Pri elektromotorju je potrebno paziti, da temperatura nikoli ne doseže, kaj šele preseže temperature, ko bi prišlo do razmagnetenja trajnih magnetov v njem.
Običajno je najvišja še nekako sprejemljiva vrednost med 60-70 °C, pri 90°C pa se že prične nevarno temperaturno območje, razen, če proizvajalec izrecno ne dovoli višje temperature (do največ 120°C).
Pri krmilnikih obratov je ta temperatura lahko za malenkost višja
65 - 70 °C (še sprejemljiva delavna temperatura)
95 - 105 °C (temperatura, ki prične resno škodovati)
135 - 150 °C (termična zaščita samodejno izklopi, če je vgrajena)
To so zgolj okvirni podatki, zato je vedno potrebno preveriti navodila za specifičen izdelek.
Pri celotni zadevi se je potrebno zavedati še ene pomembne malenkosti. Temperaturo običajno merimo na hladilnih rebrih, ohišju,... zgoraj navedene temperature pa se nanašajo na temperature v napravah, ki so vedno še nekoliko višje od izmerjenih na zunanjih površinah.
Vedno mora biti pri ugotavljanju ustreznosti pogonskega sklopa osnovno vodilo zaznana temperatura. Kot je zapisal že moj predhodnik, so v navodilih za prestavna razmerja napisane vrednosti zgolj izhodišča, niso pa to absolutni podatki.
Moji predhodniki so že pisali na kaj je potrebno paziti v mehanskem smislu oz. preveriti (neovirano vrtenje ležajev, ujemanje zobnikov,...), kar bi lahko vplivalo na povečane izgube v pogonski mehaniki, to pa vse prispeva k povišanju temperature elektro-mehanskih sklopov.
Sam se bom obregnil ob samo vgradnjo komponent. Elektromotor je vgrajen sprejemljivo, lahko bi sicer imel nameščen kak hladilni ventilator ali vsaj hladilna rebra, krmilnik obratov pa nikakor ni. Nad njim se nahaja kondenzator, ki preprečuje obtekanje zraka okoli hladilnih reber, tam so prav tako kabli, ki se že sami po sebi grejejo istočasno pa tudi omejujejo pretočnost zraka. Tam se nahaja tudi konektor, ki se običajno tudi nekoliko greje. Za povrhu se ob enem boku nahaja akumulator, ki se prav tako greje, ob drugem pa sprejemnik, ki je tudi vir toplote, vse skupaj pa še dodatno omejuje pretok zraka. Vprašanje je tudi, kako je izrezana karoserija ter ali so na krmilnik obratov hladilna rebra prilepljena s pravilnim postopkom. Z nekoliko boljšo razporeditvijo bi se lahko omogočilo boljše hlajenje krmilnika obratov, lahko bi se vgradilo dodaten ventilator, če pa to ne zadošča, se bo temperatura z zamenjavo sedanjega pogonskega ali gnanega zobnika z manjšim, slednjega pa z večjim, doseglo manjšo obremenitev elektromotorja, posledično pa tudi krmilnika obratov in akumulatorja.
LP
Alex
Re: Normalna temperatura Motorčka in reglerja
Sprejemnika trenutno ne morem nikamor drugam prestavit ker je od navadne naprava in je kr velik :/ Sedaj tako kupujem 2.4ghz napravo zraven katerih so manjši sprejemniki, tako bo se sprejemnik na drugo stran polek motorja, tako regler nebo tako stisnjen. Na regler bom dal ventilator na motorček pa hladilno rebro.
Na karoseriji pa iz zgornje strani ni nobenih lukenj za hlajenje :/ Konektorji so vredu ti, al bi bli boljsi one 4mm bananice
http://file.si/pfiles/233907/2012-02-11%2014.14.16.jpg
Hvala vsem za pomoč
Na karoseriji pa iz zgornje strani ni nobenih lukenj za hlajenje :/ Konektorji so vredu ti, al bi bli boljsi one 4mm bananice
http://file.si/pfiles/233907/2012-02-11%2014.14.16.jpg
Hvala vsem za pomoč
Re: Normalna temperatura Motorčka in reglerja
Kabli in konektorji nimajo veze pri gretju motorja in regulatorja. Oziroma je celo obratno, boljše povezave pomenijo višjo napetost na regulatorju = več toplote na pogonskem sklopu.
Če imaš slabe povezave se ti pregrevajo kabli in konektorji, ne pa regulator in motor.
Če imaš slabe povezave se ti pregrevajo kabli in konektorji, ne pa regulator in motor.
Fly it like you stole it!
Re: Normalna temperatura Motorčka in reglerja
Moje pametovanje o neugodni lokaciji, založeni s kabli in drugimi elementi ter spraševanje o hladilnih odprtinah se je nanašalo tudi na dejstvo, da je karoserija na model pritrjena ob zunanjem robu z ježki, kar še dodatno omeji kroženje zraka. Vsekakor bi bilo pametno razmišljati o kaki odprtini na vrhu karoserije, kar bi omogočilo boljšo izmenjavo zraka pod njo.
S TORN4Dovo navedbo se strinjam. Težave znajo nastati zgolj, če bi bile povezave tako slabe (neustrezni konektorji, hladne spajke,itd., da bi na njih nastajalo iskrenje, v tem primeru pa prične trpeti tudi krmilnik obratov. Iz fotografije ni razvidno, da bi obstajale tovrsten težave.
LP
Alex
S TORN4Dovo navedbo se strinjam. Težave znajo nastati zgolj, če bi bile povezave tako slabe (neustrezni konektorji, hladne spajke,itd., da bi na njih nastajalo iskrenje, v tem primeru pa prične trpeti tudi krmilnik obratov. Iz fotografije ni razvidno, da bi obstajale tovrsten težave.
LP
Alex