Včeraj je bilo zelo zanimivo in poučno!
Verjetno bo marsikomu iz WWI scene žal, da ni bil zraven, zato bom napisal par besed o srečanju.
V začetku sem malce zamudil, ampak videl sem še lahko predstavitev replike Rusjanovega letala, ki ga je že delal pri industrialcu Merčepu. Video posnetki so pokazali kako so naredili repliko rotacijskega motorja. Sicer samo kot maketo, a vseeno dovolj za zanimive pogovore o teh motorjih.
Letalo in motor so naredili zanesenjaki z gospodom Albinom Novakom na čelu.
Gospod
Jožef Silič nam je prikazal projekcijo slik:
AVSTRO-OGRSKO LETALSTVO NA SOŠKI FRONTI
Iz svoje ogromne kolekcije fotografij in dokumentov, ki jih je v dolgih letih iskanja uspel zbrati, nam je prikazal prezentacijo slik, ki nas, kot letalce najbolj zanimajo in sicer:
Letališča na soški fronti
Prikazal je slike letališč, ki so jih zgradili pred in med vojno.
Zanimivo je videti platnene, lesene in kovinske hangarje, ki so jih postavljali takrat. Stene hangarjev so bile postavljene pod kotom, da so se lahko upirale burji. Nekatere vzletno pristajalne piste so gradili srbski ujetniki.
Videli smo tudi vozove za prevoz letal, ki so bila narejena tako, da so jih po potrebi lahko skrajšali ali podaljšali, odvisno od vrste tovora. Imeli so platnene cerade...kot kočije iz kavbojskih filmov...
Letališča so bila tudi tarča napadov iz italjanske strani, zato so zanimivi zračni posnetki letališč, kjer je množica kraterjev od granat...in po posnetku se lahko hitro prepozna pokrajina, ki bi jo lahko mimogrede postavili na kak današnji zračni posnetek in videli kako se je v teh dolgih letih pokrajina posejala z novimi cestami in zgradbami.
Prav zanimivo je bilo videti slike letališča, ki je bilo v Ajševici, kajti na posnetkih s skalnatim pobočjem nad Lijakom, ti postane vse nekam zelo znano. Le pobočje takrat še ni bilo tako poraslo z gozdom...bilo je precej golo.
Letala na soški fronti
Presenetila me je ogromna zbirka fotografij letal ki so sodelovala na soški fronti.
Tu smo lahko videli slike novih letal, ki so prispela na bojišče. Slike, ki prikazujejo sestavljanje letal. Slike montaže mitraljezov in topov na letala. Modifikacije letal in orožja, ki so jih v delavnicah izdelovali mehaniki, kar po svojem lastnem navdihu.
Videli smo ogromno fotografij kokpitov letal. Presenetilo me je, koliko letal je še vedno imelo "staromodni" volan.
Videli smo slike letal v zraku....celo posnetke, ki prikazujejo letala višje od 3000m!
Veliko slik prikazuje letala prevrnjenana nos ali celo hrbet! Na koncu piste v Ajševici je bil jarek za potok in če so bili piloti "predolgi" na pristanku so zapeljali v jarek in se prevrnili na nos. In potem je sledilo postavljanje letala na noge in popravilo.... Če je kak dan zmanjkalo letal pripravljenih za polet, so vzeli kar kakšno zajeto letalo.
Imeli so tudi enega zajetega Nieuporta, ki so mu namesto poškodovanega kolesa izdelali novo kolo, ki je bilo v celoti leseno
Oborožitev letal
Prikazal nam je slike vseh vrst oborožitev, ki so jih letala imela kot standardno opremo, pa tudi prilagoditve in modifikacije, ki so jih izdelovali v lastnih delavnicah.
V enem primeru so za pod trup dvosedežnega letala pritrdili baterijo petih in treh strojnic, ki so streljale vse naenkrat!
Ko so odleteli na preizkus tega orožja, so naredili pravi masaker nad pehoto, ki je bila na nekem premiku blizu Gorice.
Učinek je bil tako zastrašujoč, da so se preživeli vojaki zaščitili tako, da so trupla soborcev nametali na kupe, da so z njimi naredili okope, za katerimi so se skrivali, dokler ni minil napad.
Vendar teh baterij mitraljezov kasneje niso več uporabljali, ker jim je enostavno primanjkovalo orožja....
Videli smo tudi slike, ki prikazujejo aerodinamične "kasete" , kii so se s štirimi vijaki pritrdile na zgornje krilo in so vsebovale dodatni rezervoar za gorivo, dva mitraljeza in dva nabojnika s po 250 naboji.
Slike so zanimive predvsem zato, ker lepo prikazujejo detajle...ki so morda tehnično zanimivi tudi za graditelje replik in maket.
Videli smo tudi kako so na soški fronti obarvali letala. Vsekakor zanimivo za graditelje maket.
Ena slika prikazuje letalo po uspešnem zasilnem pristanku, kateremu je zgorelo veliko desnega zgornjega in pa spodnjega krila (predvsem platnena oplata). Do požara pa je prišlo zaradi streljanja z zažigalnimi naboji. Pri streljanju s temi naboji, je včasih fosfor siknil ven že takoj po izhodu iz cevi mitraljeza in padel na letalo, ki se je zato vnelo.
Protiletalska obramba
Zanimive so tudi slike baterij protiletalske obrambe, ki se je soočala z novim sovražnikom na nebu! Izgleda, da še niso imeli razvitih specialnih protiletalskih topov, zato so si na terenu pomagali na najrazličnejše improvizirane načine. Izkopali so okroglo luknjo, ter v njeno sredino zložili kamenje. Na tem kamenju so naredili leseno platformo. Nanjo so položili top, njegovo lafeto pa postavili na tla. Tako je top ciljal visoko v nebo. Če so lafeto obračali naokoli v izkopani luknji, so lahko sledili letalom.
Seveda pa so imeli tudi nekaj ruskih topov, ki so pa (začuda) bili bolj primerni za streljanje na letala.
Še dandanes pa lahko na soškem vidite zabetonirane okrogle ploščadi. Tu so imeli protiletalske topove, ki pa so jih v centru te platforme pritrdili (tu je bila os vrtenja) zadnji konec lafete pa so lahko na kolesih obračali po betonski podlogi, ter sledili letalom.
Seveda pa so na letala streljali tudi z mitraljezi, ki so jim naredili primerne podstavke.
Videli smo tudi zanimivo sliko kamiona, ki je imel prigrajen top, s sabo pa je vozil vso potrebno opremo, municijo in seveda posadko.
Piloti
Videli smo slike pilotov...portreti, slike pri letalih itd...
Skoraj vsak pilot je imel zanimivo štorijo...
Veliko pilotov je prišlo v letalstvo kot prekaljen oficir z bojišča, ker so ga zdravniki zaradi vseh ran in poškodb, ki jih je utrpel na fronti, poslali v letalstvo, ker je bilo takrat splošno mišljenje, da je služenje v letalstvu nenaporno.
Slišali smo tudi kakšno ljubezensko štorijo med pilotom in dekletom iz bližnje vasi....
Balonarstvo
Opazovalni baloni. Najprej so se uporabljali okrogli, a so bili preveč nestabilni v vetru, zato so kmalu prešli na podolgovate oblike.
Običajno so bili stacionirani v kraških vrtačah. Imeli so generatorje plina, ter veliko količino lesenih sodov s kemikalijami. Pri proizvodnji plina za balone, so menda porabili ogromne količine vode.
V vrtačah so imeli po dva na tla pripeta "mehurja" z rezervno zalogo plina.
Balon so dvigovali in spuščali s pomočjo vitle. Sporočila so opazovalci z balonov na tla pošiljali najprej z malimi padali, potem z malimi puščicami, ketere so imele spredaj kovinsko špico, potem razstavljiv medeninast valjček v katerega so dali sporočilo, zadaj pa je bil še en kovinski stožec, da se puščica ne bi v mehki zemlji preveč zarila v zemljo.
Ko so take puščice ubile nekaj nič hudega slutečih vojakov
so začeli na zadnji del puščic pripenjati trakove, da so zavirali hitrost padanja, ter da so bile v zraku bolj opazne. No, revolucionarna ideja pa je bila, ko so s tal do balona potegnili telefonski kabel, in s tem dobili najboljšo komunikacijo med zemljo in balonom.
Kratke, a zanimive zgodbe o pilotih
Bil je strelec na zadnjem sedežu letala, ko ga je pod koleno zadela krogla, ki se je očitno pred tem zadela v kak del letala in zavrtela. Zato mu je skoraj odtrgalo nogo. Ukazal je pilotu, da pristane kar se da blizu prve poljske bolnišnice, ker se je bal, da bi med poletom do letališča v Ajdovščini morda že izkrvavel. Pilot je pristal, a bil predolg in se na koncu travnika prevrnil v en jarek.
Ranjenca so potem do bolnice, ki je bila le kaka 2 kilometra stran, spravljali tja debelih devet ur!!! Tam so bili v dvomih, ali naj mu odrežejo nogo ali zakrpajo, pa so ga raje poslali naprej v Ljubljano. V Ljubljani niso bili kaj prida, pa so ga poslali na Dunaj. Šele na Dunaju so ga znali spraviti skupaj, kot se spodobi!
Veliko ranjencev ni preživelo, ker niso dobili nujne pomoči pravočasno. Niso imeli ne infuzije, niti transfuzije...kar bi marsikomu lahko rešilo življenje med prevozom do bolnice.
Slišali smo zgodbo pilota, (Podgorica, Črna Gora), kateremu je med izvajanjem nekih vragolij crknil motor. Po zasilnem pristanku, so ga zajeli črnogorci. Ti so ga kot veliko trofejo, zarkazovali koder so le utegnili.
Nekoč je tega ujetega pilota prišel pogledat menda celo sam vrhovni poveljnik, ki ga je pripeljal njegov osebni šofer. (naj povem, da je bil to edini avtomobil, daleč naokoli)
Med splošno evforijo med Črnogorci, je pilot ujel trenutek njihove nepazljivosti, skočil v avtomobil in se urno odpeljal v svoboto. Konjenica ga seveda ni dohitela
Zaključek:
Neizmerno sem bil vesel ob spoznanju, da se je pri nas ohranila in zbrala skupaj na enem mestu tako velika količina slikovne dokumentacije iz obdobja prve svetovne vojne, ki se nanaša na letalstvo.
Zanimiv podatek je tudi, da se v zbirki nahaja del načrta letala Caproni, ki ga je narisal Stanko Bloudek. Stanko Bloudek je bil poslan, da preriše letalo Caproni, da bi potem začeli delati kopijo tega bombnika.
Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da za letalo Caproni ne obstaja nobena dokumentacija, pa je ta Bloudkova risba zaradi tega toliko bolj pomembna.