Slovenska letala

Longi · Odgovor Napisal/-a **Longi** » 03 Jan 2007, 22:38

Imam še nekaj slik,pa so prevelike in jih ne sprejme,pomanjšat pa jih ne znam.
Če bom pa še kaj našel pa probam prpopat.
Lp Longi

MELO · Odgovor Napisal/-a **MELO** » 03 Jan 2007, 22:54

helou!

Tole je blo pa iz rokava!

Svaka čast!

Glider · Odgovor Napisal/-a **Glider** » 03 Jan 2007, 23:10

Dokumentacija in načrti se še vedno zbirajo in kompletirajo, predvsem po zaslugi g. Pavlovčiča in g. Novaka, katera sta izdelala tudi že nekaj letečih maket...
Osnovna skripta je bila, letos, že tretjič dopolnjena in se pogovarjamo, da bi v letošnjem letu, najkasneje naslednje leto, s pomočjo g. Žerovca, izdali ustrezno publikacijo v okviru razstave na našem mitingu.

Če ima kdorkoli karkoli gradiva na to temo, naj ga mi prosim posreduje!

Hvala!

LP Uroš

Big A · Odgovor Napisal/-a **Big A** » 04 Jan 2007, 00:00

Našel sem animacijo delovanja zvezda motorja. http://science.howstuffworks.com/radial-engine2.htm
En bat je vedno 'glavni' ker je povezan z glavno ojnico in zato vodi gibanje vseh ostalih batov. Radialni motorji imajo zaradi balansiranja mas skoraj vedno liho število valjev na ojnici (3, 5, 7, 9..).

A

Bevcan · Odgovor Napisal/-a **Bevcan** » 04 Jan 2007, 12:41

Zaenkrat ste definitivno pozabil na tele Pipistrelov trojček. Virusa, Sinusa in Taurusa.
[/img]

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 04 Jan 2007, 13:06

Bevcan napisal/-a:Zaenkrat ste definitivno pozabil na tele Pipistrelov trojček. Virusa, Sinusa in Taurusa.
[/img]

Ne gre se za to kdo je kaj pozabil.. le našteti še niso bili.

Tudi Čebelica od Potočnika še ni bila omenjena. Apis WR bi bila prav luštna maketa za na pobočje! (Ja, ja, tudi za Albatrosa vem!)

Vendar sem jaz začel s starejšimi letali...tele plastične zadeve so bolj novejšega datuma.

Longi · Odgovor Napisal/-a **Longi** » 04 Jan 2007, 13:13

Jest mislim,da se nekako omejimo nekje do srede 70ih let,pred začetkom proizvodnje DGjev v Elanu.
Velja omeniti še konstruktorja inž. Iva Šoštariča,ki je slovenskega rodu in njegove stvaritve.

Lp Longi

Glider · Odgovor Napisal/-a **Glider** » 04 Jan 2007, 18:42

Trojček od Pipistrela, mislim, da ni čisto slovenski projekt ali pač, naj me kdo popravi, če se motim...od Potočnika je v naši skripti že zajeto...

Seveda pa na Šoštariča ne pozabit...

Mogoče bi Robi Resman dodal, ki je to oblikoval, osnutke razstavnih panojev iz leške razstave...

Miha, ene slike so odlične, se slišmo...

LP Uroš

Longi · Odgovor Napisal/-a **Longi** » 04 Jan 2007, 20:59

Evo še slika Jastreba S-54,ki se je tudi delal pri nas v Letovu.
Poiskati moram še slike Orla,ki so ga prav tako delal pri nas.

Lp Longi

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 08:05

Jastreb

Prehodno jadralno letalo Jastreb je skonstruiral Ivo ŠoštariÄ‡. Prototip je bil zgrajen leta 1946.

Ramenokrilec z enim nosilcem. Pomožni nosilec se nahaja pred glavnim, v torzijskem nosu, kar je zelo nenavadno. Položen je vzporedno z glavnim nosilcem, a prenos sil se vrši preko oplate in reber.
Trup je šestkotnega preseka in oblečen v vezano ploščo. Horizontalni rep je pritrjen na trup samo z enim vijakom.
Letalo ima zračne zavore, ter trimer višine.
kabina je dvodelna, z vetrobranom in pokrovom, ter je narejena tako, da se lahko leti samo z vetrobranom, ali pa popolnoma zaprto kabino.
Letalo je namenjeno za učenje jadranja, letenja v aerozapregi, ter izvajanju osnovnih akrobacij.
Jastreba so izdelovali v seriji in je bilo nekaj časa standardno šolsko letalo.
Na letalskem mitingu v Beogradu na dan letalstva leta 1948, je bilo s tem letalom prikazano skupinsko letenje, akrobacije in hrbtni let.
Šest letal tega tipa, je sodelovalo tudi na velikem srečanju jadralnih letal v Cerkljah, leta 1947.

razpon krila...............................................15,1m
dolžina........................................................6,85m
višina..........................................................1,87m
površina krila in krilc...................................15,5m2
površina krilc...............................................2,31m2
površina horizontalnega stabilizatorja............0,65m2
površina višinskega krmila...........................0,93m2
površina horizontalnega repa.......................1,56m2
površina vertikalnega stabilizatorja..............0,267m2
površina smernega krmila...........................0,925m2
površina vertikalnega repa..........................1,192m2
globina krila v korenu..................................1,4m
globina krila na koncu..................................0,45m
zoženje krila...............................................3,12
vitkost krila...............................................14,7
masa praznega letala...............................167 kg
vzletna masa...........................................257 kg
ploskovna obremenitev.............................16,6 kg/m2
finesa......................................................22,3
pri hitrosti...............................................62,5km/h
najmanjše padanje...................................0,72m/s
pri hitrosti..............................................57,8 km/h
najmanjša hitrost...................................49km/h
največja hitrost z zračnimi zavorami......210 km/h
največja hitrost v aerozapregi...............128 km/h

Vir podatkov: revija narodna krila, december, 1948

P.S.: letalo na sliki se rahlo razlikuje od skice in sicer:
* krilo z opornico
* višji smerni stabilizator.
Verjetno gre za kakšno kasnejšo izboljšano različico letala.
Opomba: letalo ni čistokrvni Slovenec.

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 08:32

Evo, TRIGLAV, čistokrvni Slovenec, ki sta ga konstruirala študenta tehnične fakultete iz Ljubljane, Jaroslav Koser in Stojan Hrovat!

Leta 1947, je republiški odbor za športno letalstvo Slovenije, razpisal natečaj za izdelavo jadralnega letala olimpijske klase.
V natečaju je sodeloval zavod "Letov" iz Ljubljane pod vodstvom F. Šusteršiča.

LP Mitja

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 08:53

Pa še tehnični podatki v primerjavi z ostalimi takrat aktualnimi letali.

P.S.: Vir podatkov: revija Narodna Krila, januar 1949

raktivec · Odgovor Napisal/-a **raktivec** » 05 Jan 2007, 09:07

Tega Triglava sem izdelal pred leti. Sicer je letel, toda zaradi zelo zoženih kril se kot model ni najbolje obnesel in je bil kljub debelemu profilu in zvitju nesramno občutljiv na kovit.
Naj počiva v miru na pobočjih Smrekovca kamor je ves mlad in nov odsvedral. Slika

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 09:12

Pri maketi takega letala, je treba iti na čim manjše merilo (vsaj 1:4) ter uporabiti profile primerne Re številom pri katerih naj bi model letel, napraviti zvitje krila, ter vsekakor leteti čim bolj scale...da se izognemo neprijetnostim pri minimalnih brzinah ali ozkem kroženju.

Pa še ena misel...

Zdi se mi, da so takrat naši konstruktorji imeli zelo veliko informacij o takratnih letalih od zunaj, saj so nekatere naše konstrukcije v nekaterih detaljih in oblinah zelo podobni tujim letalom.

Tale naš Triglav me nehote spominja na letala Moswey in PWS 101.

Tudi Matajur KB 6, je verjetno veliko "pojerbal" od Bu 181 Bestmann (glej sliko spodaj), ki je poleg Me 108 Taifun, dolga leta služil kot "mušter" za športno motorno letalo.

(no, saj tudi jaz pri svojih modelih nisem nič kaj drugačen..zelo rad vzamem zamisli od drugih modelov, ki so mi všeč)

Priznam pa, da sta jadralni letali Orao 2C, ter Meteor zares nekaj zelo izjemnega in izvirnega...in ju zaradi tega zelo občudujem.
Žal je Orao 2c imel konstrukcijsko napako, ki je stala življenja našega pilota Milana Boriška iz Litije. Trup se je namreč tik pred smernim stabilizatorjem odlomil.

Bevcan · Odgovor Napisal/-a **Bevcan** » 05 Jan 2007, 09:45

Ali imata Branko in Matajur že uvlačljivo podvozje? Ker gledam tega Bestmanna pa je v zraku z odprtimi kolesi, čeprav na prvi pogled zgleda da so uvlačljiva.

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 09:48

Bevcan napisal/-a:Ali imata Branko in Matajur že uvlačljivo podvozje? Ker gledam tega Bestmanna pa je v zraku z odprtimi kolesi, čeprav na prvi pogled zgleda da so uvlačljiva.

Branko ja, Matajur ne.

Buecker: "Festes Einbeinfahrgestell mit Spiralfederung und Oldampfung..."
~Fiksno podvozje s spiralnim vzmetenjem in oljnim dušenjem.

crt · Odgovor Napisal/-a **crt** » 05 Jan 2007, 13:43

Hmm, zanimiv razpon hitrosti pri Triglavu in finesa za 2 številki večja od olimpije. To letalo mi je bilo vedno všeč.

Morda bi veljalo spomniti še na Sokola, ki je bil res nekaj posebnega, so pa izdelali samo enega, ker je bilo izdelovanje lesenega trupa z ovalnim presekom preveč zamudno. Mislim da je imel maksimalno dovoljeno hitrost okrog 400km/h...

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 14:30

Še nekaj o Triglavu.

V korenu krila je profil Go549 ("pollaminaren profil!")odebeljen na 16% (zaradi trdnosti krila) ki na koncu prehaja v profil N6. Skupno aerodinamično in geometrijsko zvitje znaša 7°.
V lom krila znaša 4° in piloti so dejali da "lepo leži v zavoju".

Krilo ima glavni in pomožni nosilec, ki se stikaza na krilnem zaključku. tako tvorita močno trikotno konstrukcijo.
Glavni nosilec je škatlaste konstrukcije in zdrži 12 kratno obremenitev v A slučaju (izvačenje iz pikiranja) in 10 kratno obremenitev negativno obremenitev (slučaj E).

Torzijski nos ima vezano ploščo postavljeno pod kotom.

Trup je ovalnega preseka in je grajen kot nosilna oplata iz vezane plošče z notranjimi rebri in tremi vzdolžnicami (ena spodaj, dve zgoraj ob vsaki strani po ena)

Višinski stabilizator je pritrjen na trup zadaj z vodoravnim sornikom in spredaj z vijakom, s katerim je tudi možno nastavljati vpadni kot repa (seveda na zemlji).

Zračne zavore so tipa HS. (podobno kot na Blaniku)

Preizkusne polete so naredilio piloti: Lakovič Slavko, Milan Borišek, Pavle Crnjanski, Jaroslav Koser, Hrovat Stojan, Hilinger Franc, Tomo Polanc in Jeras Marko. (moja opomba: Kje ste sinovi in vnuki? Javite se!)

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 14:53

še....

Revija Narodna Krila, marec 1949

carcar · Odgovor Napisal/-a **carcar** » 05 Jan 2007, 15:02

Moram pohvalit temo, ker sem se veliko naučil novega o čemer prej še nisem vedel skorajda nič! Tako, da še več tega

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 15:11

Če bi rad izvedel še več, ti priporočam, da si kupiš, ali pa v knjižnjici izposodiš knjigo:

Gustav Ajdič in Zoran jerin: LETALSTVO IN SLOVENCI

V drugi knjigi, ki zajema čas od prve do druge svetovne vojne, je veliko napisanega o gradnjah letal pri nas.

Našel boš tudi tekste o letalih, ki se že kot modeli sedaj pojavljajo na naših modelarskih mitingih, kot so na primer: Bloudek XV Lojze, pa KS II Tonček.....

Zanimivo je bilo malo letalo Ajaks, pa potem mali in elegantni Tse-tse, pa Minima....

Tudi Sraka od Bloudka, bi požela veliko zanimanja (in morda tudi smeha) če bi se izdelala kot RV model.

Vsekakor se pa veliko informacij nahaja v pozabljenih starih revijah in knjigah...ki gredo počasi v pozabo.

LP Mitja

slope racer · Odgovor Napisal/-a **slope racer** » 05 Jan 2007, 15:42

Res zanimiva tema!!!

Nihče ni omenil meteorja ki je meni eden izmed lepših.

Mislim da ga niso izdelovali v naši domovini pa vendarle bi si po mojem zasluži omembo.

Ultralajt · Odgovor Napisal/-a **Ultralajt** » 05 Jan 2007, 18:01

slope racer napisal/-a:Res zanimiva tema!!!
Nihče ni omenil meteorja ki je meni eden izmed lepših.
Mislim da ga niso izdelovali v naši domovini pa vendarle bi si po mojem zasluži omembo.

To misliš zato, ker ne prebereš tekstov

Ultralajt napisal/-a:Pri maketi takega letala, je treba
blablabla....
blablabla....
Pa še ena misel...
blablabla....
blablabla....
Priznam pa, da sta jadralni letali Orao 2C, ter Meteor zares nekaj zelo izjemnega in izvirnega...in ju zaradi tega zelo občudujem.
Žal je Orao 2c imel konstrukcijsko napako, ki je stala življenja našega pilota Milana Boriška iz Litije. Trup se je namreč tik pred smernim stabilizatorjem odlomil.

MELO · Odgovor Napisal/-a **MELO** » 05 Jan 2007, 18:20

jej jej jej

Longi · Odgovor Napisal/-a **Longi** » 05 Jan 2007, 20:12

Super tole Ultralajt,prav zanimivo branje,tehnične rešitve in ostale zanimivosti iz pred 50 let.

Slope racer,kje so pa delal Meteorja?
SFRJ je bila tudi naša skupna domovina.
Če bomo med slovenska letala oz.letala slovenskih konstruktorjev mešali še Meteorja,potem lahko začnemo govort še o Čavki,Rodi,Košavi,Ilindenki,Mački,Sokotu,Cirrusu,Delfinu,....

Lp Longi

Slovenska letala

Dokumentacija

Načrti