Slovenska letala
Dokumentacija
Dokumentacija in načrti se še vedno zbirajo in kompletirajo, predvsem po zaslugi g. Pavlovčiča in g. Novaka, katera sta izdelala tudi že nekaj letečih maket...
Osnovna skripta je bila, letos, že tretjič dopolnjena in se pogovarjamo, da bi v letošnjem letu, najkasneje naslednje leto, s pomočjo g. Žerovca, izdali ustrezno publikacijo v okviru razstave na našem mitingu.
Če ima kdorkoli karkoli gradiva na to temo, naj ga mi prosim posreduje!
Hvala!
LP Uroš
Osnovna skripta je bila, letos, že tretjič dopolnjena in se pogovarjamo, da bi v letošnjem letu, najkasneje naslednje leto, s pomočjo g. Žerovca, izdali ustrezno publikacijo v okviru razstave na našem mitingu.
Če ima kdorkoli karkoli gradiva na to temo, naj ga mi prosim posreduje!
Hvala!
LP Uroš
Našel sem animacijo delovanja zvezda motorja. http://science.howstuffworks.com/radial-engine2.htm
En bat je vedno 'glavni' ker je povezan z glavno ojnico in zato vodi gibanje vseh ostalih batov. Radialni motorji imajo zaradi balansiranja mas skoraj vedno liho število valjev na ojnici (3, 5, 7, 9..).
A
En bat je vedno 'glavni' ker je povezan z glavno ojnico in zato vodi gibanje vseh ostalih batov. Radialni motorji imajo zaradi balansiranja mas skoraj vedno liho število valjev na ojnici (3, 5, 7, 9..).
A
Ne gre se za to kdo je kaj pozabil.. le našteti še niso bili.Bevcan napisal/-a:Zaenkrat ste definitivno pozabil na tele Pipistrelov trojček. Virusa, Sinusa in Taurusa.
[/img]
Tudi Čebelica od Potočnika še ni bila omenjena. Apis WR bi bila prav luštna maketa za na pobočje! (Ja, ja, tudi za Albatrosa vem!)
Vendar sem jaz začel s starejšimi letali...tele plastične zadeve so bolj novejšega datuma.
Načrti
Trojček od Pipistrela, mislim, da ni čisto slovenski projekt ali pač, naj me kdo popravi, če se motim...od Potočnika je v naši skripti že zajeto...
Seveda pa na Šoštariča ne pozabit...
Mogoče bi Robi Resman dodal, ki je to oblikoval, osnutke razstavnih panojev iz leške razstave...
Miha, ene slike so odlične, se slišmo...
LP Uroš
Seveda pa na Šoštariča ne pozabit...
Mogoče bi Robi Resman dodal, ki je to oblikoval, osnutke razstavnih panojev iz leške razstave...
Miha, ene slike so odlične, se slišmo...
LP Uroš
Jastreb
Prehodno jadralno letalo Jastreb je skonstruiral Ivo Šoštarić. Prototip je bil zgrajen leta 1946.
Ramenokrilec z enim nosilcem. Pomožni nosilec se nahaja pred glavnim, v torzijskem nosu, kar je zelo nenavadno. Položen je vzporedno z glavnim nosilcem, a prenos sil se vrši preko oplate in reber.
Trup je šestkotnega preseka in oblečen v vezano ploščo. Horizontalni rep je pritrjen na trup samo z enim vijakom.
Letalo ima zračne zavore, ter trimer višine.
kabina je dvodelna, z vetrobranom in pokrovom, ter je narejena tako, da se lahko leti samo z vetrobranom, ali pa popolnoma zaprto kabino.
Letalo je namenjeno za učenje jadranja, letenja v aerozapregi, ter izvajanju osnovnih akrobacij.
Jastreba so izdelovali v seriji in je bilo nekaj časa standardno šolsko letalo.
Na letalskem mitingu v Beogradu na dan letalstva leta 1948, je bilo s tem letalom prikazano skupinsko letenje, akrobacije in hrbtni let.
Šest letal tega tipa, je sodelovalo tudi na velikem srečanju jadralnih letal v Cerkljah, leta 1947.
razpon krila...............................................15,1m
dolžina........................................................6,85m
višina..........................................................1,87m
površina krila in krilc...................................15,5m2
površina krilc...............................................2,31m2
površina horizontalnega stabilizatorja............0,65m2
površina višinskega krmila...........................0,93m2
površina horizontalnega repa.......................1,56m2
površina vertikalnega stabilizatorja..............0,267m2
površina smernega krmila...........................0,925m2
površina vertikalnega repa..........................1,192m2
globina krila v korenu..................................1,4m
globina krila na koncu..................................0,45m
zoženje krila...............................................3,12
vitkost krila...............................................14,7
masa praznega letala...............................167 kg
vzletna masa...........................................257 kg
ploskovna obremenitev.............................16,6 kg/m2
finesa......................................................22,3
pri hitrosti...............................................62,5km/h
najmanjše padanje...................................0,72m/s
pri hitrosti..............................................57,8 km/h
najmanjša hitrost...................................49km/h
največja hitrost z zračnimi zavorami......210 km/h
največja hitrost v aerozapregi...............128 km/h
Vir podatkov: revija narodna krila, december, 1948
P.S.: letalo na sliki se rahlo razlikuje od skice in sicer:
* krilo z opornico
* višji smerni stabilizator.
Verjetno gre za kakšno kasnejšo izboljšano različico letala.
Opomba: letalo ni čistokrvni Slovenec.
Prehodno jadralno letalo Jastreb je skonstruiral Ivo Šoštarić. Prototip je bil zgrajen leta 1946.
Ramenokrilec z enim nosilcem. Pomožni nosilec se nahaja pred glavnim, v torzijskem nosu, kar je zelo nenavadno. Položen je vzporedno z glavnim nosilcem, a prenos sil se vrši preko oplate in reber.
Trup je šestkotnega preseka in oblečen v vezano ploščo. Horizontalni rep je pritrjen na trup samo z enim vijakom.
Letalo ima zračne zavore, ter trimer višine.
kabina je dvodelna, z vetrobranom in pokrovom, ter je narejena tako, da se lahko leti samo z vetrobranom, ali pa popolnoma zaprto kabino.
Letalo je namenjeno za učenje jadranja, letenja v aerozapregi, ter izvajanju osnovnih akrobacij.
Jastreba so izdelovali v seriji in je bilo nekaj časa standardno šolsko letalo.
Na letalskem mitingu v Beogradu na dan letalstva leta 1948, je bilo s tem letalom prikazano skupinsko letenje, akrobacije in hrbtni let.
Šest letal tega tipa, je sodelovalo tudi na velikem srečanju jadralnih letal v Cerkljah, leta 1947.
razpon krila...............................................15,1m
dolžina........................................................6,85m
višina..........................................................1,87m
površina krila in krilc...................................15,5m2
površina krilc...............................................2,31m2
površina horizontalnega stabilizatorja............0,65m2
površina višinskega krmila...........................0,93m2
površina horizontalnega repa.......................1,56m2
površina vertikalnega stabilizatorja..............0,267m2
površina smernega krmila...........................0,925m2
površina vertikalnega repa..........................1,192m2
globina krila v korenu..................................1,4m
globina krila na koncu..................................0,45m
zoženje krila...............................................3,12
vitkost krila...............................................14,7
masa praznega letala...............................167 kg
vzletna masa...........................................257 kg
ploskovna obremenitev.............................16,6 kg/m2
finesa......................................................22,3
pri hitrosti...............................................62,5km/h
najmanjše padanje...................................0,72m/s
pri hitrosti..............................................57,8 km/h
najmanjša hitrost...................................49km/h
največja hitrost z zračnimi zavorami......210 km/h
največja hitrost v aerozapregi...............128 km/h
Vir podatkov: revija narodna krila, december, 1948
P.S.: letalo na sliki se rahlo razlikuje od skice in sicer:
* krilo z opornico
* višji smerni stabilizator.
Verjetno gre za kakšno kasnejšo izboljšano različico letala.
Opomba: letalo ni čistokrvni Slovenec.
- Priponke
-
- Jastreb-3v.jpg (57.1 KiB) Pogledano 8614 krat
Zadnjič spremenil Ultralajt, dne 06 Jan 2007, 11:48, skupaj popravljeno 7 krat.
Evo, TRIGLAV, čistokrvni Slovenec, ki sta ga konstruirala študenta tehnične fakultete iz Ljubljane, Jaroslav Koser in Stojan Hrovat!
Leta 1947, je republiški odbor za športno letalstvo Slovenije, razpisal natečaj za izdelavo jadralnega letala olimpijske klase.
V natečaju je sodeloval zavod "Letov" iz Ljubljane pod vodstvom F. Šusteršiča.
LP Mitja
Leta 1947, je republiški odbor za športno letalstvo Slovenije, razpisal natečaj za izdelavo jadralnega letala olimpijske klase.
V natečaju je sodeloval zavod "Letov" iz Ljubljane pod vodstvom F. Šusteršiča.
LP Mitja
- Priponke
-
- K2A Triglav.jpg (52.07 KiB) Pogledano 8546 krat
-
- triglav 02.jpg (110.83 KiB) Pogledano 8537 krat
-
- triglav 01.jpg (119.19 KiB) Pogledano 8537 krat
Zadnjič spremenil Ultralajt, dne 05 Jan 2007, 09:00, skupaj popravljeno 1 krat.
Pa še tehnični podatki v primerjavi z ostalimi takrat aktualnimi letali.
P.S.: Vir podatkov: revija Narodna Krila, januar 1949
P.S.: Vir podatkov: revija Narodna Krila, januar 1949
- Priponke
-
- triglav 03.jpg (80.66 KiB) Pogledano 8536 krat
Zadnjič spremenil Ultralajt, dne 05 Jan 2007, 08:55, skupaj popravljeno 1 krat.
Pri maketi takega letala, je treba iti na čim manjše merilo (vsaj 1:4) ter uporabiti profile primerne Re številom pri katerih naj bi model letel, napraviti zvitje krila, ter vsekakor leteti čim bolj scale...da se izognemo neprijetnostim pri minimalnih brzinah ali ozkem kroženju.
Pa še ena misel...
Zdi se mi, da so takrat naši konstruktorji imeli zelo veliko informacij o takratnih letalih od zunaj, saj so nekatere naše konstrukcije v nekaterih detaljih in oblinah zelo podobni tujim letalom.
Tale naš Triglav me nehote spominja na letala Moswey in PWS 101.
Tudi Matajur KB 6, je verjetno veliko "pojerbal" od Bu 181 Bestmann (glej sliko spodaj), ki je poleg Me 108 Taifun, dolga leta služil kot "mušter" za športno motorno letalo.
(no, saj tudi jaz pri svojih modelih nisem nič kaj drugačen..zelo rad vzamem zamisli od drugih modelov, ki so mi všeč)
Priznam pa, da sta jadralni letali Orao 2C, ter Meteor zares nekaj zelo izjemnega in izvirnega...in ju zaradi tega zelo občudujem.
Žal je Orao 2c imel konstrukcijsko napako, ki je stala življenja našega pilota Milana Boriška iz Litije. Trup se je namreč tik pred smernim stabilizatorjem odlomil.
Pa še ena misel...
Zdi se mi, da so takrat naši konstruktorji imeli zelo veliko informacij o takratnih letalih od zunaj, saj so nekatere naše konstrukcije v nekaterih detaljih in oblinah zelo podobni tujim letalom.
Tale naš Triglav me nehote spominja na letala Moswey in PWS 101.
Tudi Matajur KB 6, je verjetno veliko "pojerbal" od Bu 181 Bestmann (glej sliko spodaj), ki je poleg Me 108 Taifun, dolga leta služil kot "mušter" za športno motorno letalo.
(no, saj tudi jaz pri svojih modelih nisem nič kaj drugačen..zelo rad vzamem zamisli od drugih modelov, ki so mi všeč)
Priznam pa, da sta jadralni letali Orao 2C, ter Meteor zares nekaj zelo izjemnega in izvirnega...in ju zaradi tega zelo občudujem.
Žal je Orao 2c imel konstrukcijsko napako, ki je stala življenja našega pilota Milana Boriška iz Litije. Trup se je namreč tik pred smernim stabilizatorjem odlomil.
- Priponke
-
- Vzornik, mušter, template....
- Buecker 181 Bestmann.jpg (76.49 KiB) Pogledano 8496 krat
Branko ja, Matajur ne.Bevcan napisal/-a:Ali imata Branko in Matajur že uvlačljivo podvozje? Ker gledam tega Bestmanna pa je v zraku z odprtimi kolesi, čeprav na prvi pogled zgleda da so uvlačljiva.
Buecker: "Festes Einbeinfahrgestell mit Spiralfederung und Oldampfung..."
~Fiksno podvozje s spiralnim vzmetenjem in oljnim dušenjem.
- Priponke
-
- BU 181 tekst.jpg (40.71 KiB) Pogledano 7514 krat
Hmm, zanimiv razpon hitrosti pri Triglavu in finesa za 2 številki večja od olimpije. To letalo mi je bilo vedno všeč.
Morda bi veljalo spomniti še na Sokola, ki je bil res nekaj posebnega, so pa izdelali samo enega, ker je bilo izdelovanje lesenega trupa z ovalnim presekom preveč zamudno. Mislim da je imel maksimalno dovoljeno hitrost okrog 400km/h...
Morda bi veljalo spomniti še na Sokola, ki je bil res nekaj posebnega, so pa izdelali samo enega, ker je bilo izdelovanje lesenega trupa z ovalnim presekom preveč zamudno. Mislim da je imel maksimalno dovoljeno hitrost okrog 400km/h...
Pameti je na svetu vedno enaka količina, število ljudi se pa povečuje.
Še nekaj o Triglavu.
V korenu krila je profil Go549 ("pollaminaren profil!")odebeljen na 16% (zaradi trdnosti krila) ki na koncu prehaja v profil N6. Skupno aerodinamično in geometrijsko zvitje znaša 7°.
V lom krila znaša 4° in piloti so dejali da "lepo leži v zavoju".
Krilo ima glavni in pomožni nosilec, ki se stikaza na krilnem zaključku. tako tvorita močno trikotno konstrukcijo.
Glavni nosilec je škatlaste konstrukcije in zdrži 12 kratno obremenitev v A slučaju (izvačenje iz pikiranja) in 10 kratno obremenitev negativno obremenitev (slučaj E).
Torzijski nos ima vezano ploščo postavljeno pod kotom.
Trup je ovalnega preseka in je grajen kot nosilna oplata iz vezane plošče z notranjimi rebri in tremi vzdolžnicami (ena spodaj, dve zgoraj ob vsaki strani po ena)
Višinski stabilizator je pritrjen na trup zadaj z vodoravnim sornikom in spredaj z vijakom, s katerim je tudi možno nastavljati vpadni kot repa (seveda na zemlji).
Zračne zavore so tipa HS. (podobno kot na Blaniku)
Preizkusne polete so naredilio piloti: Lakovič Slavko, Milan Borišek, Pavle Crnjanski, Jaroslav Koser, Hrovat Stojan, Hilinger Franc, Tomo Polanc in Jeras Marko. (moja opomba: Kje ste sinovi in vnuki? Javite se!)
V korenu krila je profil Go549 ("pollaminaren profil!")odebeljen na 16% (zaradi trdnosti krila) ki na koncu prehaja v profil N6. Skupno aerodinamično in geometrijsko zvitje znaša 7°.
V lom krila znaša 4° in piloti so dejali da "lepo leži v zavoju".
Krilo ima glavni in pomožni nosilec, ki se stikaza na krilnem zaključku. tako tvorita močno trikotno konstrukcijo.
Glavni nosilec je škatlaste konstrukcije in zdrži 12 kratno obremenitev v A slučaju (izvačenje iz pikiranja) in 10 kratno obremenitev negativno obremenitev (slučaj E).
Torzijski nos ima vezano ploščo postavljeno pod kotom.
Trup je ovalnega preseka in je grajen kot nosilna oplata iz vezane plošče z notranjimi rebri in tremi vzdolžnicami (ena spodaj, dve zgoraj ob vsaki strani po ena)
Višinski stabilizator je pritrjen na trup zadaj z vodoravnim sornikom in spredaj z vijakom, s katerim je tudi možno nastavljati vpadni kot repa (seveda na zemlji).
Zračne zavore so tipa HS. (podobno kot na Blaniku)
Preizkusne polete so naredilio piloti: Lakovič Slavko, Milan Borišek, Pavle Crnjanski, Jaroslav Koser, Hrovat Stojan, Hilinger Franc, Tomo Polanc in Jeras Marko. (moja opomba: Kje ste sinovi in vnuki? Javite se!)
- Priponke
-
- triglav kabina.jpg (79.86 KiB) Pogledano 7378 krat
-
- v Lescah.jpg (103.22 KiB) Pogledano 7376 krat
-
- nekje na juĹľni strani Alp.jpg (90.71 KiB) Pogledano 7370 krat
Če bi rad izvedel še več, ti priporočam, da si kupiš, ali pa v knjižnjici izposodiš knjigo:
Gustav Ajdič in Zoran jerin: LETALSTVO IN SLOVENCI
V drugi knjigi, ki zajema čas od prve do druge svetovne vojne, je veliko napisanega o gradnjah letal pri nas.
Našel boš tudi tekste o letalih, ki se že kot modeli sedaj pojavljajo na naših modelarskih mitingih, kot so na primer: Bloudek XV Lojze, pa KS II Tonček.....
Zanimivo je bilo malo letalo Ajaks, pa potem mali in elegantni Tse-tse, pa Minima....
Tudi Sraka od Bloudka, bi požela veliko zanimanja (in morda tudi smeha) če bi se izdelala kot RV model.
Vsekakor se pa veliko informacij nahaja v pozabljenih starih revijah in knjigah...ki gredo počasi v pozabo.
LP Mitja
Gustav Ajdič in Zoran jerin: LETALSTVO IN SLOVENCI
V drugi knjigi, ki zajema čas od prve do druge svetovne vojne, je veliko napisanega o gradnjah letal pri nas.
Našel boš tudi tekste o letalih, ki se že kot modeli sedaj pojavljajo na naših modelarskih mitingih, kot so na primer: Bloudek XV Lojze, pa KS II Tonček.....
Zanimivo je bilo malo letalo Ajaks, pa potem mali in elegantni Tse-tse, pa Minima....
Tudi Sraka od Bloudka, bi požela veliko zanimanja (in morda tudi smeha) če bi se izdelala kot RV model.
Vsekakor se pa veliko informacij nahaja v pozabljenih starih revijah in knjigah...ki gredo počasi v pozabo.
LP Mitja
- slope racer
- Freak
- Prispevkov: 826
- Pridružen: 30 Dec 2004, 10:01
- Kraj: radovljica
- Kontakt:
To misliš zato, ker ne prebereš tekstovslope racer napisal/-a:Res zanimiva tema!!!
Nihče ni omenil meteorja ki je meni eden izmed lepših.
Mislim da ga niso izdelovali v naši domovini pa vendarle bi si po mojem zasluži omembo.
Ultralajt napisal/-a:Pri maketi takega letala, je treba
blablabla....
blablabla....
Pa še ena misel...
blablabla....
blablabla....
Priznam pa, da sta jadralni letali Orao 2C, ter Meteor zares nekaj zelo izjemnega in izvirnega...in ju zaradi tega zelo občudujem.
Žal je Orao 2c imel konstrukcijsko napako, ki je stala življenja našega pilota Milana Boriška iz Litije. Trup se je namreč tik pred smernim stabilizatorjem odlomil.
Super tole Ultralajt,prav zanimivo branje,tehnične rešitve in ostale zanimivosti iz pred 50 let.
Slope racer,kje so pa delal Meteorja?
SFRJ je bila tudi naša skupna domovina.
Če bomo med slovenska letala oz.letala slovenskih konstruktorjev mešali še Meteorja,potem lahko začnemo govort še o Čavki,Rodi,Košavi,Ilindenki,Mački,Sokotu,Cirrusu,Delfinu,....
Lp Longi
Slope racer,kje so pa delal Meteorja?
SFRJ je bila tudi naša skupna domovina.
Če bomo med slovenska letala oz.letala slovenskih konstruktorjev mešali še Meteorja,potem lahko začnemo govort še o Čavki,Rodi,Košavi,Ilindenki,Mački,Sokotu,Cirrusu,Delfinu,....
Lp Longi