FOKKER Dr. 1 - Moj "OTTO"
FOKKER Dr. 1 - Moj "OTTO"
Že dlje časa cedim sline nad idejo imeti trokrilca, saj so mi bili vedno všeč. Sicer sem se spogledoval z letalcem Great planes, pa se mi je zdel nekam velik za moj okus - no odločitev so mi pri Great planes močno olajšali saj so ga črtali iz prodajnega programa... bravo Nikalaj, kar lahko storiš danes le odlašaj na jutri ...
Ker je potrebno pogumno naprej, sem se odločil za Ripmaxovega Dr 1.
Model ima preko zgornjega krila 1370 mm in je težak nekaj čez 3 kg.
Proizvajalec priporoča motoriziranje z dvotaktnim motorjem velikosti 40 - 46, sam pa sem se odločil za 4 taktno 70 (11,5 ccm) "proizvajalca" SY.
Gre za model kitajske izdelave. Kvaliteta! Človek kar ne verjame da poševnooki sestavljaci napravijo tako kvaliteten ARF model. Kvalitetna tekalaža, kvalitetna izdelava, nobenih kompromisov. Še folija je dobro napeglana na model ...
Model je zelo lepe in ne preveč znane barvne sheme, spodaj svetlo moder od zgoraj pa varovalno provokativne kombinacije zelene in rdeče.
Sestavil sem ga v kakih 15 - 16 urah dela,kar je za takšen relativno kompliciran model kar soliden čas. Razlog: vse komponente letala so zelo kvalitetno izdelane in pašejo skpaj 1A.Edino panti so tisti papirnati, in sem jih vrgel preč.
V model sem vgradil 3 standardne servote in 2 majhna power speed servota v gornje krilo, kjer so aleroni. Zanimivo je da tako majhen model uporablja pull/pull povezavo za smerno krmilo - skoraj smešno,a zelo scale ...
Model še ni letel, vendar pa ga nameravam spraviti v zrak v kratkem o čemer bom seveda tudi poročal.
Pa še nekaj slik z mojega vrta ...
Ker je potrebno pogumno naprej, sem se odločil za Ripmaxovega Dr 1.
Model ima preko zgornjega krila 1370 mm in je težak nekaj čez 3 kg.
Proizvajalec priporoča motoriziranje z dvotaktnim motorjem velikosti 40 - 46, sam pa sem se odločil za 4 taktno 70 (11,5 ccm) "proizvajalca" SY.
Gre za model kitajske izdelave. Kvaliteta! Človek kar ne verjame da poševnooki sestavljaci napravijo tako kvaliteten ARF model. Kvalitetna tekalaža, kvalitetna izdelava, nobenih kompromisov. Še folija je dobro napeglana na model ...
Model je zelo lepe in ne preveč znane barvne sheme, spodaj svetlo moder od zgoraj pa varovalno provokativne kombinacije zelene in rdeče.
Sestavil sem ga v kakih 15 - 16 urah dela,kar je za takšen relativno kompliciran model kar soliden čas. Razlog: vse komponente letala so zelo kvalitetno izdelane in pašejo skpaj 1A.Edino panti so tisti papirnati, in sem jih vrgel preč.
V model sem vgradil 3 standardne servote in 2 majhna power speed servota v gornje krilo, kjer so aleroni. Zanimivo je da tako majhen model uporablja pull/pull povezavo za smerno krmilo - skoraj smešno,a zelo scale ...
Model še ni letel, vendar pa ga nameravam spraviti v zrak v kratkem o čemer bom seveda tudi poročal.
Pa še nekaj slik z mojega vrta ...
- Priponke
-
- Pc100042-1.jpg (71.12 KiB) Pogledano 6474 krat
-
- Pc100041-1.jpg (74.58 KiB) Pogledano 6474 krat
-
- Pc100040 - 1.jpg (100.58 KiB) Pogledano 6474 krat
Še vsak model sem varno spravil na tla - tako ali drugače... sestavljenega ali pa po komponentah !
...
- Priponke
-
- Pc100048-1.jpg (87.07 KiB) Pogledano 6467 krat
-
- Barvne servo kable sem pobarval na zeleno, da bo zadeva čim lepša ...
- Pc100047-1.jpg (41.26 KiB) Pogledano 6467 krat
-
- Pc100046-1.jpg (65.25 KiB) Pogledano 6467 krat
Še vsak model sem varno spravil na tla - tako ali drugače... sestavljenega ali pa po komponentah !
Čestitke za nov model, ki ti bo zagotovo pretakal adrenalin pri prvem poletu
Drugače bo pa poznavalce letal iz prve svetovne vojne zbodlo v oči precej zgrešenih malenkosti, ki žal kar precej izstopajo na tem modelu.
LP Mitja
http://richard.ferriere.free.fr/3vues/dr1_3v.jpg
Drugače bo pa poznavalce letal iz prve svetovne vojne zbodlo v oči precej zgrešenih malenkosti, ki žal kar precej izstopajo na tem modelu.
LP Mitja
http://richard.ferriere.free.fr/3vues/dr1_3v.jpg
Zadnjič spremenil Ultralajt, dne 12 Dec 2006, 22:16, skupaj popravljeno 3 krat.
Čestitke!
Moj Dr1 je zelo občutljiv na smerno krmilo in na bočni veter... Tako da mogoče malo previdnosti pri prvem poletu...
Drugače pa zelo lušten model, mogoče samo malo povečaj luknjo za pilota in kakšnega piloteka notri posadi...
Škoda da ni 1:8...
Lp R.
Moj Dr1 je zelo občutljiv na smerno krmilo in na bočni veter... Tako da mogoče malo previdnosti pri prvem poletu...
Drugače pa zelo lušten model, mogoče samo malo povečaj luknjo za pilota in kakšnega piloteka notri posadi...
Škoda da ni 1:8...
Lp R.
Trije razlogi zakaj biti učitelj: junij, julij, avgust!
Prijatelji,
Dr 1 je poletel.
Prva opazka:
Pravila pristajanja in rolanja po pisti so drugačna kot pri drugih modelih, vsaj kolikor imam jaz izkušenj. Togo in ozko podvozje povzroča, da se model opoteka kot kak pijanec, ko ga peljem od avta proti (in po) naši pisti.
Ker model nima zadnjega kolesa oz. manevrira po tleh s pomočjo zračnega toka ob smernem krmilu, je rolanje po in proti pisti še toliko bolj "zanimivo".
Za vzlet potrebuje približno toliko dolžine, kolikor jaz skočim v daljavo z mesta.
Druga opazka:
Žverca je kar lepo okretna tam gori pod oblaki. Leti izjemno lepo. Odzivnost je po nagibu in višini izjemna. Lupingi so lahko zelo majhnega premera ...
Tretja opazka:
Pri polnem plinu 11,5 ccm štiritaktarja bi kak bolj aerodinamičen model iste teže letel kot puščica ... he he, ta pa nič. Od pol plina pa do polnega plina, ni opaznih razlik v brzini ali vleku. preprosto jih skorajda ni.
Četrta opazka:
Pri pristajanju je potrebno popolnoma odvreči občutek za pristajalno hitrost od klasičnih modelov, ker je s tem fokerjem treba pristajati s hitrostjo pešca. Torej precej in bistveno počasneje kot s katerim koli modelom podobne velikosti - vsaj po mojih izkušnjah.
V koliko je brzine preveč, model zaradi togega podvozja nekajkrat odskoči od neravnih tal kot kobilica, pristane, se zaradi ozkega podvozja s krilom slej kot prej dotakne tal in zvrne na nos. Vsakič!
Če je pristajalna hitrost dovolj nizka se model mehko dotakne tal in se po nekaj metrih tudi ustavi.
Peta opazka:
Ker vedno testiram koliko časa "zdrži" model v zraku s polnim tankom, sem opogumljen z nizkimi pristajalnimi lastnostmi in dobro vodljivostjo, s kakih 3/4 plina veslal po zraku, izvajal akrobacije in podobno celih 22 minut (3 dcl tank).
Ko pa je motor zaradi praznega tanka crknil, sem proti pričakovanjem ugotovil, da model zelo slabo leti z ugasnjenim motorjem, saj ima očitno tako veliko požarno steno da ga ta zelo ustavlja. Komaj sem priveslal nekje do roba naše piste in pristal. Zaradi velikega kamenja na sosednji njivi sem poškodoval podvozje. Modelu se podvozje ni ne odlomilo in ne odtrgalo ampak preprosto "razstavilo".
Podvozje sem v 15 minutah setavil nazaj in jutri grem spet v luft če bo kaj vremena.
Šesta opazka:
Nad modelom sem bil tako navdušen, da sem samo včeraj ob skromni porabi skuril¸skoraj pol 5 litrske kante goriva.
JUHUHUUUU!
Dr 1 je poletel.
Prva opazka:
Pravila pristajanja in rolanja po pisti so drugačna kot pri drugih modelih, vsaj kolikor imam jaz izkušenj. Togo in ozko podvozje povzroča, da se model opoteka kot kak pijanec, ko ga peljem od avta proti (in po) naši pisti.
Ker model nima zadnjega kolesa oz. manevrira po tleh s pomočjo zračnega toka ob smernem krmilu, je rolanje po in proti pisti še toliko bolj "zanimivo".
Za vzlet potrebuje približno toliko dolžine, kolikor jaz skočim v daljavo z mesta.
Druga opazka:
Žverca je kar lepo okretna tam gori pod oblaki. Leti izjemno lepo. Odzivnost je po nagibu in višini izjemna. Lupingi so lahko zelo majhnega premera ...
Tretja opazka:
Pri polnem plinu 11,5 ccm štiritaktarja bi kak bolj aerodinamičen model iste teže letel kot puščica ... he he, ta pa nič. Od pol plina pa do polnega plina, ni opaznih razlik v brzini ali vleku. preprosto jih skorajda ni.
Četrta opazka:
Pri pristajanju je potrebno popolnoma odvreči občutek za pristajalno hitrost od klasičnih modelov, ker je s tem fokerjem treba pristajati s hitrostjo pešca. Torej precej in bistveno počasneje kot s katerim koli modelom podobne velikosti - vsaj po mojih izkušnjah.
V koliko je brzine preveč, model zaradi togega podvozja nekajkrat odskoči od neravnih tal kot kobilica, pristane, se zaradi ozkega podvozja s krilom slej kot prej dotakne tal in zvrne na nos. Vsakič!
Če je pristajalna hitrost dovolj nizka se model mehko dotakne tal in se po nekaj metrih tudi ustavi.
Peta opazka:
Ker vedno testiram koliko časa "zdrži" model v zraku s polnim tankom, sem opogumljen z nizkimi pristajalnimi lastnostmi in dobro vodljivostjo, s kakih 3/4 plina veslal po zraku, izvajal akrobacije in podobno celih 22 minut (3 dcl tank).
Ko pa je motor zaradi praznega tanka crknil, sem proti pričakovanjem ugotovil, da model zelo slabo leti z ugasnjenim motorjem, saj ima očitno tako veliko požarno steno da ga ta zelo ustavlja. Komaj sem priveslal nekje do roba naše piste in pristal. Zaradi velikega kamenja na sosednji njivi sem poškodoval podvozje. Modelu se podvozje ni ne odlomilo in ne odtrgalo ampak preprosto "razstavilo".
Podvozje sem v 15 minutah setavil nazaj in jutri grem spet v luft če bo kaj vremena.
Šesta opazka:
Nad modelom sem bil tako navdušen, da sem samo včeraj ob skromni porabi skuril¸skoraj pol 5 litrske kante goriva.
JUHUHUUUU!
Še vsak model sem varno spravil na tla - tako ali drugače... sestavljenega ali pa po komponentah !
Joj, na tole vprašanje ti pa težko odgovorim, ker ne vem kaj so to konstrukcijski koti kril. Sem pač bolj ARF sestavljalec in "pilot", kot pa konstruktor. Sicer pa će kaj pomaga; krila s spodnje strani so ploščata - brez profila.RobertH napisal/-a:Čestitke!!!
Tudi moj Fokker v primeru zaustavitve motorja pade na tla kot "zrela hruška". Me pa ZELO zanima kakšne konstrukcijske kote kril (spodnje, srednje in gornje krilo) ima tvoje letalo? Hvala že vnaprej.... LP R.
Še vsak model sem varno spravil na tla - tako ali drugače... sestavljenega ali pa po komponentah !
Tak model je veliko vreden ravno zaradi tega, ker te navadi pristajat. Za uspešen pristanek je namreč mogoč samo en način pristajanja in sicer pristanek na tri točke, kar ponavadi sovpada s prevlačenjem. To je tisto kar je stara garda iz super cub, aero 3,.. znala, današnja pa malo manjNikalaj napisal/-a: Pri pristajanju je potrebno popolnoma odvreči občutek za pristajalno hitrost od klasičnih modelov, ker je s tem fokerjem treba pristajati s hitrostjo pešca. Torej precej in bistveno počasneje kot s katerim koli modelom podobne velikosti - vsaj po mojih izkušnjah.
V koliko je brzine preveč, model zaradi togega podvozja nekajkrat odskoči od neravnih tal kot kobilica, pristane, se zaradi ozkega podvozja s krilom slej kot prej dotakne tal in zvrne na nos. Vsakič!
Če je pristajalna hitrost dovolj nizka se model mehko dotakne tal in se po nekaj metrih tudi ustavi.
Pameti je na svetu vedno enaka količina, število ljudi se pa povečuje.
Konstrukcijski kot krila - kot krila glede na vzdolžno os letala (navidezna os ki prebada letalo od propelerja do repa) . (upam, da sem prav napisal) V bistvu me zanima kakšni bi morali biti ti koti pri spodnjem, sr. in gornjem krilu. Pri mojem dr1 imam namreč težave pri pristanku, ker je letalo prehitro oz. se ga ne da "izcedit" in pristat na tri točke.
lp R.
lp R.
Trije razlogi zakaj biti učitelj: junij, julij, avgust!
Robert, izdaj vpadne kote kril pri tvojem modelu. Ali bolje: razlike vpadnih kotov proti osi modela vključno z višinskim stabilizatorjem.
Mipo
Mipo
Zadnjič spremenil Mipo, dne 16 Jan 2007, 10:14, skupaj popravljeno 1 krat.
Hja....saj to je problem, da sem avon naredil "tako bolj na oko", sedaj pa sem se zaradi nekaterih "problemčkov" odločil, da naredim to tako kot je treba. Se že dogovarjam za merjenje kotov (sam nimam pripomočkov). Bom napisal takoj, ko izmerimo.
Lp R.
Lp R.
Trije razlogi zakaj biti učitelj: junij, julij, avgust!
Fantje, naj mi kdo prosim pomaga z nasvetom ...
Moj foker kar v redu leti, čeprav je morda malce pretežak, zaradi motorja (11,5ccm 4T), ampak še gre.
Problem pa nastane že pri vzletu, ko model pri dodajanju plina močno potegne na desno, tako, da ga moram kar bogato popravljati z smerjo.
Problem št. 2 pa nastane pri pristajanju, ko pri naglem odvzemanju plina model zopet vleče močno na desno in ga moram kar močno popravljati s smerjo.
Logično bi mi bilo, da bi pri pospeševanju model vlekel v eno smer, pri odvzemanju plina pa na drugo - kajne?
Kaj bi bil lahko vzrok tem odklonom. Motor imam obrnjen desno 2 stopinji- in malo navzdol, glede na že tovarniško vdelani kot požarnega zidu...
Moj foker kar v redu leti, čeprav je morda malce pretežak, zaradi motorja (11,5ccm 4T), ampak še gre.
Problem pa nastane že pri vzletu, ko model pri dodajanju plina močno potegne na desno, tako, da ga moram kar bogato popravljati z smerjo.
Problem št. 2 pa nastane pri pristajanju, ko pri naglem odvzemanju plina model zopet vleče močno na desno in ga moram kar močno popravljati s smerjo.
Logično bi mi bilo, da bi pri pospeševanju model vlekel v eno smer, pri odvzemanju plina pa na drugo - kajne?
Kaj bi bil lahko vzrok tem odklonom. Motor imam obrnjen desno 2 stopinji- in malo navzdol, glede na že tovarniško vdelani kot požarnega zidu...
Še vsak model sem varno spravil na tla - tako ali drugače... sestavljenega ali pa po komponentah !
Nikalaj napisal/-a:Problem pa nastane že pri vzletu, ko model pri dodajanju plina močno potegne na desno, tako, da ga moram kar bogato popravljati z smerjo.
Problem št. 2 pa nastane pri pristajanju, ko pri naglem odvzemanju plina model zopet vleče močno na desno in ga moram kar močno popravljati s smerjo.
Sile, ki model vlečejo DESNO:
- vlečna sila, glede na kot motorja
- če model dvigneš tako, da povečaš vpadni kot, tudi precessija žiroskopskega efekta propelerja
Sile, ki vlečejo model LEVO:
- če model dvigneš tako, da zmanjšaš vpadni kot, precessija žiroskopskega efekta propelerja (pri klasičnem podvozju, če najprej dvigneš rep)
- prop wash
- navor propelerja
- P-factor
Če zdaj najprej pogledamo pristajanje, ti model verjetno začne "vlečt" desno, ker se zmanjšata prop wash in navor propelerja, rep imaš pa natriman za normalen režim leta.
Zakaj ti model desno vleče tudi pri vzletanju? Rekel bi, da vzletaš tako, da previdno nalagaš plin. Dokler je letalo pri milru, motor pa pri relativno nizkih obratih, je mogoče desna komponenta vlečne sile večja, kot stabilizacijska sila repa, prop wash pa očitno tudi še ni opazen.
Sam s klasičnim podvozjem vedno vzletam s polnim gasom, ker je tako model precej bolj stabilen in obvladljiv.
Lp
J
Hmmm, model, ki nima zadnjega kolesa ampak samo "dripso# uuuu, naj...l si ga. Dokler model ne spelje, nimaš tistega vodenja, ki ti ga nudi zadnje kolo, pa ti ga lahko "ustreli" kamorkoli že (najraje pa desno, ker, če počasi dodajaš gas, se ti hoče posukat v levo, ti popravljaš desno..., potem pa smer zagrabi- in to v MOMENTU!, pa ustreliš v desno ). Rešitev je brutalno gas- upaš da si prav usmerjen- na smeri moraš biti bliskovit in precizen kot britev; lahko pa malce pogoljufaš, če imaš pomočnika, naj ti pridrži model, ti navreš gas, potem pa kot po tirnicah v zrak. S tem problemom smo se srečali prav vsi "zadajbrezkolesa" modelarji.
__od oka, prbližn genau__
______________________
----lp Rupert----
______________________
----lp Rupert----
Nekaj linkov o aerodinamiki in podobnem:
http://www.ae.su.oz.au/aero/perf/index.html
http://www.auf.asn.au/groundschool/contents.html
http://www.av8n.com/how/#contents
Mislim, da boš razlago vseh terminov našel predvsem na zadnjem.
Sicer pa ja, sem totalno pozabil na kolesa, ki imajo lahko velik vpliv na obnašanje letala na tleh. Na to temo sem enkrat že nekaj pisal, zdravilo naj bi bilo, da sta obe kolesi (gledano od vrha modela) zamaknjeni, pa ne vem, ali navzven ali navznoter... Tudi repno kolo zna biti hec, ker ni nikoli naravnost. Pri tavelikem gilesu imam repno kolo prostovrteče in ta rešitev je daleč najmanj problematična do sedaj.
Filozofija gor ali dol, prej ko rep zagrabi, prej se bo letalo stabiliziralo. S hitrosjo se veča tudi vzgon, zato je vpliv koles vse manjši (manjša Fn, manjše trenje... kolesa slej ko prej zdrsnejo). Gasa pa gremo!
Lp
J
http://www.ae.su.oz.au/aero/perf/index.html
http://www.auf.asn.au/groundschool/contents.html
http://www.av8n.com/how/#contents
Mislim, da boš razlago vseh terminov našel predvsem na zadnjem.
Sicer pa ja, sem totalno pozabil na kolesa, ki imajo lahko velik vpliv na obnašanje letala na tleh. Na to temo sem enkrat že nekaj pisal, zdravilo naj bi bilo, da sta obe kolesi (gledano od vrha modela) zamaknjeni, pa ne vem, ali navzven ali navznoter... Tudi repno kolo zna biti hec, ker ni nikoli naravnost. Pri tavelikem gilesu imam repno kolo prostovrteče in ta rešitev je daleč najmanj problematična do sedaj.
Filozofija gor ali dol, prej ko rep zagrabi, prej se bo letalo stabiliziralo. S hitrosjo se veča tudi vzgon, zato je vpliv koles vse manjši (manjša Fn, manjše trenje... kolesa slej ko prej zdrsnejo). Gasa pa gremo!
Lp
J