Pa še opozorilo za prve polete (izkušnje iz prve roke z zelo podobnim modelom Pitts 1,8 m, 80 ccm, 11,5 kg). Letalo je dokaj (pa tudi ne preveč) zahtevno za letenje: paziti na zadostno hitrost pristajanja, model se bo spuščal pri pristanku po bolj strmi liniji kot podobni enokrilni akrobati - zaradi večjega čelnega upora kot pri enokrilcih. "Previsok" za pristanek tukaj odpade...
Takšen model potrebuje veliko več višine, da se izvleče iz kovita, tudi znatno hitreje pade v kovit, kot enokrilnik z enako površino krila in težo.
Ti modeli so dokaj občutljivi po smeri in nagibu, ter stabilni po višini. Torej višinsko krmilo lahko ima precej velike odklone, s smernim pa je treba z občutkom.
Repno kolo mora imeti dobro avtoriteto (čim manjša ročica med kolesom in vrtiščem, če je vodeno preko vzmeti iz smernega krmila, letalo pri vožnji po tleh na silo obrne kolo v nasprotno smer), sicer pri pristanku letalo opleta po svoje - najraje v levo stran, preden se ustavi, torej pri nižjih hitrostih, ko je že na tleh.
Model v osnovi lepo leti, vendar lepo in pravilno akrobatsko letenje s tem modelom zahteva veliko več treninga, kot s kakšno Extro ali čim podobnim, vendar - po sliki v zraku (in na tleh) se s Christen Eaglom in Pittsom noben akrobat ne more primerjat
, to odtehta vse težave.
lp
, ter kako ste se lotili izdelave pokrova kabine?
ko hočeš, da barva prekriva, se vse skozi vidi in moraš trikrat čez, da kaj prekrije, ko pa hočeš da se skozi vidi se pa noče 
D> 
. Eden mojih najljubših letečih debeluhov. Kupidovo puščico ste mi izstrelili 
. Pokrov motorja je daleč preveč odebeljen in nekako kratek. Najprej sem pomislil, da je slika spačena, ampak Rover se mi zdi kar v proporcah, torej z modelom nekaj ne štima. Nekdo je sprednji del trupa malo po svoje videl. Tak model mora enostavno biti v proporcah!!! Pa ne zamerit. Gre za moje subjektivno mnenje. Jaz bi pri priči utrgal ta kaputaž dol in naredil nekaj v bolj scale proporcah.
, če že jemljete merilo po širini avtomobila....
