CNC stroj za rezanje stiropora

[2R]

Še vedno čakam na material za nadaljevanje mehanike, zato sem se danes ukvarjal z ohišjem za elektroniko.
Sprva sem nameraval čelno ploščo izdelati ročno, vendar sem se kasneje premislil in zadevo vrgel na cnc rezkar in kar strojno izrezal vse odprtine. Najprej sem sfrezal vse luknje na zadnji stranici, kjer pride na zunanji strani hladilno rebro. Luknje pa sem izdelal za upore, dva močnostna greatz mostička ter konektor za napajanje. Želim namreč, da bo hlajenje elementov pravilno in da bodo pritrjeni direktno na hladilnik. Ker je zadnja stena iz jeklene pločevine in že barvana, sem moral rezkati počasi, da se barva ne pregreje.
Prednja plošča je šla lažje, saj je iz aluminija, kasneje pa bo tudi eluksirana. Preveril sem vse elemente če lepo sedijo na svojih mestih in še ročno popravil par malenkosti. Celotno površino sem lepo obrusil z brusnim papirjem zrnatosti 150 v samo eni smeri vodoravno. Kasneje sem vse še malo zgladil z vodobrusnim papirjem, da so še vedno vidne vodoravne raze v površini. Taka površina je manj občutljiva na prah in umazanijo.

LP2R

[2R]

Tale projekt se sicer premika, ampak bolj počasi. Nekako sem prišel do točke, da je treba nabirat še ostali material.
Sem pa danes dobil težko pričakovani hladilnik. Čeprav je videti malo, pa sem vseeno cel popoldan vrtal in vrezoval navoje v ta aluminijast kos. Ta aluminij je zelo mehak, zato je vrezovanje navojev cela znanost. Treba je delat počasi in stalno čistit navojni sveder. Dodatno težavo pa povzročajo še hladilna rebra, saj luknje pridejo na različna mesta in se hitro lahko zgodi, da se navojni sveder zatakne in odlomi, ali pa se pokvari navoj.
No, na koncu se je le vse lepo izteklo. Hladilnik sem privil na zadnjo stran ohišja ter nanj za preizkus privil tudi vse upore. Ko bo hladilnik enkrat eluksiran bo težko popravljat napake.
Nekaj malega se premika tudi z novo elektroniko, ampak bom z objavo malo počakal in v enem sklopu prikazal tudi ta postopek.

LP2R

[2R]

Ker še vedno čakam na material za podnožje mehanike, sem se lotil izdelave nove elektronike.
Odrezal sem ploščice za tiskanino ter jih lepo očistil z jekleno vato. Po priporočilu elektronikov ploščic nisem nič več prijemal z roko ali jih čistil z razredčili, le obrisaln sem jih z mehko čisto krpo.
Tako očiščene ploščice sem postavil na leseno deščico ter jih posprejal s sprejem POZITIV 20. En nanos je premalo, zato sem naredil dva nanosa. Sprejal sem brez luči, le skozi okno je pronicala dnevna svetloba. Tako pripravljene ploščice sem pokril s škatlo in počakal par minut, da se emulzija lepo razlije po ploščicah. Tukaj sem malo improviziral, saj sem za sušenje uporabil kar kartonsko škatlo, v katero sem ob strani zarezal utor za vroči fen. Fen sem vtaknil v odprtino in parkrat prižgal fen, da so se ploščice lepo sušile na toplem zraku. Prav zaradi tega sem ploščice nekoliko dvignil od tal, da vroč zrak ni direktno pihal nanje. Sušil sem okoli pol ure. Dovolj je že 20 minut, ampak sem delal na ziher.

LP2R

[2R]

Med sušenjem ploščic sem pripravil raztopino za razvijanje.
V topli vodi sem raztopil bela zrnca. Ne me vprašat kako se jim reče, ker sem gladko pozabil. Imam jih že več let v predalu, ko sem se z elektroniko ukvarjal pred več kot 20 leti. Mogoče bo znal povedati kak elektronik.
Ploščice z lepo posušenim foto lakom sem s selotejpom fiksiral na film in vse skupaj postavil v mojo škatlo za razvijanje. Prižgal sem VTF žarnico ter z UV svetlobo osvetljeval 5 minut. Ker sem uporabil pravi film, ni bilo bojazni, da bi ploščice presvetlil.
Sledilo je razvijanje foto laka. Ploščice sem potopil v razvijalno raztopino in počakal par sekund. Počasi so se že začele kazati povezave na ploščici. Parkrat sem potegnil z mehkim čopičem preko ploščic in odvečni lak je kar odletel stran. Tako razvite ploščice sem spral s tekočo vodo ter jih posušil.

LP2R

[2R]

Še nekaj za zanimivost!
V predalu sta se mi valjala še dva spreja Pozitiv 20, ki sta že zelooooo dolgo tam. Na enem je nalepka na kateri piše LETO IZDELAVE 1994.
Ha, zadeva je že krepko polnoletna, preživela je celo obdobje mladega voznika!!!
Spreja sta bila sicer vsa ta leta na suhem in temnem prostoru, pa tudi ogrevan ta prostor ni. Pa mi le ni dala žilica miru, da sprobam jaz ta sprej če sploh še deluje. Nekateri ga zavržejo že po enem letu hranjenja. S poskusom foto laka dejansko nič ne uničim ploščice zato sem se lotil postopka. Lepo sem očistil ploščico, jo posprejal s tem starim lakom ter lepo posušil. Sledilo je osvetljevanje ter razvijanje. Poglej ga zlomka. Nobene razlike med tem sprejem in popolnoma novim. ZANIMIVO.
Teh ploščic sicer nisem jedkal, ker sem imel že pripravljene ploščice za jedkanje, je bil pa le zanimiv poskus.

LP2R

[2R]

Prve ploščice so bile seveda manjše, da bo manj škode če jedkanje ne uspe. Naredil sem najprej ploščice za napajalnik oziroma usmernik, preklopnik za pedal ter ploščico za umerjanje merilnega inštrumenta.
Sledilo je jedkanje. V posodo sem nalil en del navadne tople vode, en del solne kisline in en del vodikovega peroksida 33%. Ploščice sem potopil v kislino in počasi nagibal posodo, da je kislina valovila levo in desno. S tem sem odstranjeval zračne mehurčke, ki so nastajali na bakreni površini ploščic. Na sliki je vidna tudi ena ploščica starega vezja, ki sem ga vrgel v kislino, da mi poje povezave, saj mi je bil všeč material za razne ročice.
Jedkalo se je vse skupaj okoli 5 minut, nato pa sem ploščice odstranil iz kisline, jih opral pod tekočo vodo ter pregledal povezave. Pojavilo se je nekaj nadležnih pikic na vezju, zato sem jih s skalpelom malo podrgnil ter ploščice še malo dal v kislino. Po par minutah so se zjedkale tudi te nepravilnosti.
Ploščice sem očistil z acetonom ter jih obrezal točno na končno velikost.

[2R]

Ker so prve ploščice lepo uspele sem se lotil še večje ploščice, ki je nekoliko bolj zahtevna zaradi tankih in gostih povezav. Ker še vedno nisem bil točno prepričan da bo tudi ta postopek uspel iz prve sem se lotil kar dveh enakih ploščic. Če ena ne uspe mi v istem krogu ostane še druga. Ves postopek sem naredil enako kot pri manjših ploščicah in uspešno zjedkal tudi ti dve ploščici. Jedkal sem pred vrati, da se mi hlapi od jedkanja ne širijo po delavnici. Iz izkušenj mi je znano, da pri jedkanju v zaprtem prostoru ni to le zdravju škodljivo, ampak začnejo hitro kovinski predmeti oksidirat ali celo rjavet.
Po jedkanju sem ploščici temeljito opral v tekoči vodi ter pregledal obe ploščici ali so vse povezave brezhibne.

LP2R

[2R]

Ploščici sem temeljito opral z acetonom ter z voltmetrom preveril vse povezave. Nisem odkril nobene napake.
Ploščici sem še obrezal na pravo velikost in pripravil vse na vrtanje lukenj.

LP2R

[2R]

Sledilo je vrtanje lukenj. Najprej sem zvrtal večje luknje za pritrditev premera 3 mm, nato pa luknje 1,2 mm za konektorje in rele, ki imajo debelejše kontakte. Vse ostale luknje sem zvrtal s svedrom premera 1 mm.
Na koncu vrtanja sem s finim brusnim papirjem odstranil brado okoli lukenj ter vse skupaj lepo očistil z alkoholom.

LP2R

[2R]

Ploščice so pripravljene za nadaljno obdelavo.
V bližnji tovarni AKA v Lescah, kjer izdelujejo PCB ploščice, so mi prijazno poklonili manjšo količino zelenega štoplaka. S tem lakom bo ploščica dobila profesionalno podobo. Vendar pa za nanos tega laka potrebujem tehniko sitotiska.
Že skoraj iz naftalina sem potegnil svoja stara sita ter mizo za tiskanje. Sito sem temeljito opral pod tekočo vodo, milnico ter zdrgnil z varikino. Tako očiščeno sito sem temeljito posušil s kaloriferom.
Med sušenjem sem pripravil foto emulzijo za sitotisk. To emulzijo sem kupil svežo. Trdilec sem stehtal na precizni tehtnici 0,2 grama ter ga raztopil v čajni žlički vode. Počakal sem 10 minut, da se je raztopina lepo obarvala na rumeno. Stehtal sem tudi 45 gramov emulzije ter vse skupaj v steklenem kozarčku temeljito premešal. Tako pripravljeno emulzijo sem postavil v kovinsko škatlo in jo zaprl, da je emulzija v temi, ter vse skupaj pustil dve uri, da se zadeva lepo polimerizira ter odstranijo zračni mehurčki zaradi mešanja.

Po dveh urah sem na sito nanesel nekaj emulzije, ter jo s ploščico iz kartona lepo razmazal po celi površini. Gladil sem na obeh straneh sita, da je bil nanos enakomeren in debelina emulzije povsod enaka. Delal sem brez luči, le pri svetlobi skozi kletno okno, ki mi je omogočilo da sem videl kaj delam. Z navadnim fenom z razdalje najmanj 50 cm sem emulzijo lepo posušil in počakal še 10 minut, da je emulzija res lepo suha.
V tem času sem pripravil nekoliko večjo stekleno ploščo kakor je velikost sita ter jo temeljito očistil z alkoholom. Steklo sem improvizacijsko postavil na noge manjše mizice ter spodaj podložil dva halogenska reflektorja moči 500 in 250W. Razdalja med steklom in reflektorji je okoli 20 cm. Na steklo sem postavil filme za sitotisk ter preko njih položil sito. Na zgornji strani sem na sito položil kar lepenko in jo po celi površini obtežil. Prižgal sem oba reflektorja in osvetljeval 5 minut.
Sito sem odnesel v kopalnico ter s tušem opral sito. Presvetljena emulzija se je presenetljivo lepo sprala in ostale so luknje v situ, kjer mora biti površina potiskana. Tako narejeno sito sem še posušil s kaloriferom.

LP2R

[2R]

Sito sem fiksiral na mizo, pod njega pa postavil zjedkano ploščico tiskanega vezja. Kontakte na situ sem poravnal s ploščico, to pa z dvostranskim lepilnim trakom fiksiral na mizo. Da sito med tiskanjem ne bo nasvinjano z barvo po večji površini, sem delovno površino na situ oblepil s krep trakom.

LP2R

[2R]

Na eno stran sita sem nanesel nekaj štop laka, ter ga z gumo za sitotisk potegnil prek sita. Tukaj sem imel malo težav, saj se je moja stara guma za sitotisk v teh letih kar pošteno strdila in ni bila več tako mehka kot nekoč. Z nekaj telovadbe mi je le uspelo enakomerno nanest lak na ploščico. Sicer je bilo to delo bolj čaranje kot pa tiskanje, sem si pa dal na znanje, da bo treba kupit novo gumo.

LP2R

[2R]

Dobro, da sem ploščice na mizo fiksiral z dvostranskim lepilnim trakom, saj se sito kar pošteno prilepi na ploščico in ga je treba takoj previdno dvigniti. V prvem trenutku se na ploščici sicer pozna fina mrežica na barvi, vendar se po parih sekundah hitro zalije.
S tem hitrim postopkom ploščica takoj dobi profesionalni izgled.

LP2R

[2R]

Spet sem najprej začel z manjšimi ploščicami, da se mi uteče postopek. Potem pa je sledilo še tiskanje večjih dveh ploščic.
Postopek je enak kot pri prejšnih, le da sem v tem primeru uporabil širšo gumo, ki pa ni bila nič kaj bolj mehkejša od prej uporabljene.
Tale sitotisk ni neka huda znanost, je pa ena velika pacarija. Stalno je treba nekaj čistit, sploh pri tem unikatnem tiskanju.
V delavnici mi smrdi po teh barvah, da se kar zrak trese in je treba temeljito vse prezračit.

LP2R

[2R]

Takole, rezultat je kar obetaven, čeprav bi bilo treba še malo vaje, da pade iz rok še boljši izdelek.
Sedaj pa je treba tale štop lak posušiti. Za začetek sem uporabil kar UV žarnico za osvetljevanje tiskanine, ki sem jo poveznil na štiri uteži. Pod luč pa sem postavil vse potiskane tiskanine. Lak se namreč aktivira s svetlobo, nisem pa točno siguren kakšna valovna dolžina je za to primerna, zato sem najprej poskusil s to UV žarnico. Po pol ure osvetljevanja je lak še vedno isti.
Poskusil sem osvetljevati še s halogenskim reflektorjem, vendar sem moral občasno delat pavze, saj se zadeva segreje kot hudič. Barva je sicer malo zakrknila, vendar se mi zdi da bolj zaradi vročine kot kaj drugega.
Očitno bo treba počakati malo dlje časa da se ta zadeva posuši. Škoda ker ni poletje, saj bi na soncu mogoče dobil še najboljši efekt.
Bomo videli kako bo šlo.

LP2R

[2R]

Danes se je premikalo naprej.
Na manjših ploščicah se je štop lak kar v redu posušil, večje pa še malo osvetljujem.
Najprej sem sestavil napajalnik, oziroma usmernik. Na ploščici so trije usmerniki; za napajanje koračnih motorjev ki bo moral zdržati 10V in 20A, napajanje gretja žice za rezanje 24V in 5A ter usmernik za napajanje elektronike, ki zmore 16V in 1A. Napajanje bo izvedeno preko enega transformatorja, ki bo navit prav za ta namen. Za večje tokove greatz mostička nista prispajkana na ploščico ampak se nahajata na hladilniku za ohišjem.
Sestavil sem tudi vezje za umerjanje merilnega inštrumenta, ki bo prikazoval temperaturo žice od 2 do 99%. Ploščica je narejena tako, da se privije kar na merilni inštrument in je samo povezana z osnovno ploščo s trožilnim kablom.
Na vrsti je bilo tudi manjše vezje, ki bo skrbelo za vklop in izklop žice preko pedala. To bo zelo dobrodošlo v primerih, ko želim rezati kakšne manjše kose ročno in imam med delom proste roke. Osnovno vezje ima namreč opcijo, da se generira impulz za temperaturo žice tudi brez povezave s PCjem.

LP2R

[2R]

Ko sta se večji ploščici dodobra posušili sem pripravil mizo za sitotisk ter z belo barvo natisnil še razpored elementov na ploščici. S tem korakom sta tiskanini dobili čisto profesionalen videz. Mogoče malo pretiravam s tako gradnjo, vendar želim, da bom tudi kasneje če kaj odpove lahko hitro našel napako in se ne bo treba ponovno poglabljat v izdelek.

LP2R

[2R]

Končno sem sestavil tudi glavno vezje.
Na vezju je kar veliko konektorjev, zato me čaka pri vgradnji v ohišje kar veliko dela z ožičenjem. Kar nekaj časa so mi vzeli močnostni tranzistorji, ki so na obeh straneh priviti na aluminijasto rebro. S trakom sljude sem preprečil kratek stik, vijaki pa so speljani preko plastičnih podložk. Sicer se ti tranzistorji nič kaj pretirano ne grejejo, vendar je boljše kurativa kot kasneje imeti težave pri rezanju.
V glavnem, elektronika je pripravljena za vgradnjo, vendar pa bo treba pred tem še veliko postoriti okoli ohišja in mehanike, da vse skupaj odnesem na eluksacijo in šele potem lahko začnem dokončno vgrajevati.

LP2R

[2R]

Mogoče vprašanje za elektronike.
Indikator za temperaturo žice imam narejen analogno s kazalčnim instrumentom 100 mikroA. Signal, ki določa temperaturo žice je digitalen in se mu spreminja kvadratni impulz s širino od 2 do 99%. Ta signal sem pripeljal preko upora in diode na NPN tranzistor, da sem ga ločil od ostalega vezja. Napajanje tranzistorja je 5V. Nato pa sem ta signal peljal le preko upora in trimerja na merilni inštrument. Inštrument sicer kaže zelo natančno, pri zelo natančnem pogledu pa se opazi, da kazalec malenkost trese, vendar mi to ni moteče.
Skratka, imel sem idejo, da ta signal nekako pretvorim v digitalno obliko, ki bi mi preko LED displejev prikazovala število od 2 do 99. Usmerjanje signala in prikaz na digitalnem volt metru ne obrodi sadov, številke skačejo zaradi frekvence obeh.
Mogoče kakšna pametna rešitev.

LP2R

[2R]

Danes me je prav prijetno presenetil poštar s paketom.
Iz Francije sem dobil težko pričakovani originalni USB/LPT vmesnik z licenco, ki je nujen za program GMFC. Sedaj lahko zadevo poganjam s katerimikoli Windowsi in praktično na vseh računalnikih. Z LPT portom sem bil omejen le na stare PC škatle.

LP2R

[rc-ryder]

Pozdravljen!

Tale tvoj projekt se počasi sprevrača v DIY porn! Pedantnost dobiva nov pomen, komentatorji smo pa potihnili v slogu "Ko jagenčki obmolknejo!"

A sploh obstaja kje kak bolj natančno in lepše dodelan rezalnik?

Lp

[cujcuj]

LP. Tudi jaz se strinjam s tem to bo dodelana mašina, da si nebo mogoče zamislit bolšega stroja. Več kot kakršno koli pisanje pove molk to bo za počakat pa potem udarit z komentarji, ko bo mašina dodelana. Jaz bom rekel samo bravo.

LP. čujčuj

[Ultralajt]

Mene skrbi samo tole:

Za enkrat je ideja, na obeh straneh uporabit dve vzmeti, ki napenjata žico preko dveh škripcev.
S tem pridobim na raztezku in se ne pozna preveč na podajanju žice. Sem pa zasledil, da je potreba sila 40N. Tiste 4 kile bosta pa že vzmeti držali.
LP2R

Če prav razumem bo rezalna žica vpeta med obe pokončni vodili. A obstaja možnost, da se bosta pokončni vodili, ko bo žica nekje na zgornjem delu, nagnili ena k drugi, ker se bo ustvaril kar velik upogibni moment na vodoravnih vodilih, ki sta nepodrprti po celi dolžini?
Sicer pa mislim, da je 4 kile malce pretirana sila. Saj se gre le za preprečevanje povesa žice pod vplivom lastne mase. Večje napenjalne sile so potrebne le če se reže s pretirano hitrostjo, in nastane zaostajanje žice zaradi tega, ker se stiropor ne more topiti tako hitro.

[2R]

Bravo, Ultralajt!
To je bila edina moja dilema okoli tega sistema in prav zaradi tega sem najprej naredil testno konstrukcijo, da sem to preveril.
Kot vedno je treba imeti v rokavu še plan B in nato po možnosti še plan C. Vpetje imam zamišljeno tako, da se z majhnimi dodatki lahko zadeva takoj spremeni. Na začetku je veliko drugih problemov ki jih je treba rešiti, zato sem premislil vpetje žice le toliko, da ga kasneje lahko le dograjujem.

1. Skratka, za sistem z dvema vzmetema sem se odločil, ker zadeva zavzema zelo malo prostora, ima pa seveda tudi svoje slabe strani. V večini primerov, kjer se režejo krila in je večina rezanja spodaj pri vodilih, je ta sistem čisto OK - preverjeno. Konstrukcija je dovolj toga da se brez problema in brez podajanja lahko uporabi sistem dveh vzmeti. Ta sistem vpetja sicer omogoča nekaj raztezka na žici, ki pa je mišljen le za rezanje srednje ožanih kril ali nizkih kosov.

2. V primeru zelo ožanih kril ali rezanja delov trupa, pa imam namen uporabiti plan B. Žico bom napel na v ta namen izdelan lok, ki bo z žico vpet v obstoječe škripčevje. Ta sistem ne ustvarja sile na Y ali X vodila in omogoča večje razlike podajanja žice. Pri pravokotnem rezu glede na X vodila je dolžina žice 100 cm, pri največji diagonali, ki jo stroj zmore, pa se le ta podaljša na 120 cm. V takem primeru mi vzmeti nikakor ne bodo zmogle takega raztezka. Temu primerno ni prilagojena ne konstrukcija stroja in ne dolžina vzmeti, ki bi se pri velikih diagonalah zelo raztegnila in povečala silo na žico. Namen je izdelati lok, ki ga preprosto le nataknem na dve vilici. Ti dve vilici bosta pritrjeni na Y mostova, da se celotni lok lahko premika skupaj z njima. Žico pa le nataknem na škripčevje in zadeva deluje. Prav dva škripca za vpetje žice omogočata, da je točka žice vedno na istem mestu, tudi če se lok premika ali nagiba. Ta sistem je najbolj učinkovit, vendar pa zavzame več prostora. Kadar stroj ni v uporabi bo žica preprosto vpeta med dve vzmeti, pri rezanju zelo ožanih kosov, pa se preprosto privijeta dve vilici in natakne lok. Lok naj bi bil izdelan iz alu kvadratne cevi 20x20 mm in narejen enako kot moja zložljiva žaga. http://www.modelarstvo.si/modelarstvo/z ... opora.html Razlika bo le, da se lahko spreminja tudi razdalja med lokom in žico in nekoliko poenostavi sistem napenjanja. S tem sistemom praktično rešim vse dileme.

3. Tretja možnost, ki je tehnično sicer najboljša, meni pa najmanj všeč, ker zavzame največ prostora je uporabiti lok, ki visi na žici pod mizo. Ta sistem ima StepFour, vendar pa stroj zahteva svoje noge in več prostora pod mizo, kar pa meni ne odgovarja. Po mojih delavnicah sem že skoraj nafilal vse kotičke in imam že problem s prostorom. Če se izkaže, da je ta sistem boljši, bom pač uporabil ta sistem.

Idej je bilo veliko, izluščil pa sem tisto kar meni najbolj odgovarja in obenem izdelal sistem tako, da ga brez spreminjanja lahko nadgrajujem. Bile so tudi ideje, da se namesto vzmeti uporabita dva karbonska trakova, ki bosta omogočila večje raztezke žice. Zrisal sem tudi sistem z dvema 2 kg utežema, ki preko dveh dodatnih škripcev napenjata žico.
Sila 40N, ki jo sicer propagira StepFour je praktično dokaj majhna. Pri ročnem rezanju imam žico napeto takole od oka tudi do 100N. Res je, da pri cnc rezanju žica praktično topi stiren brez dotika, zato je napetost žice lahko veliko manjša kot pri ročnem rezanju, le toliko da se ne podaja pod svojo težo in še nekaj rezerve zraven.

Na začetki konstruiranja mehanike sem imel idejo da za X osi uporabim vozičke na tirnici, ki bi bila podprta po celi dolžini. Ampak! Ko sem skalkuliral ceno takega pogona sem ga gladko pozabil. Tudi sile, ki bi ga ustvarila žica v zgornji legi so vprašljive. Sila 40N na 50 cm ročici naraste v višave. Obenem pa še vedno ne rešim podaljšanja žice pri rezanju diagonal.
V osnovi sem imel tudi mišljeno, da sta oba X,Y kordinatna sistema prenosljiva in bi ju le privil na mizo pri uporabi. S tem bi lahko tudi spreminjal razdaljo Z med njima. S tem sicer spet rešim nekaj težav, dobim pa nove. Bilo je veliko tehtanja med možnostmi in primerjanja s svojimi zahtevami, zato je na koncu zadeva nastala taka kot je predstavljeno.
Tale tema bo še dolga, idej je še veliko.

LP2R

[Bruc:)]

Res pohvale za prelep projekt!

Imate morda že kakšno skico izvedbe z lokom? to me res zanima kako naj bi zgledalo...

Malo sem risal... če delamo 1m dolg stožec z spodnjim premerom 300mm (moj stroj ima po Z osi 370mm hoda) se žica od ravne lege podalša samo za 10mm, kar se mi zdi še sprejemljivo!

Če pa recimo delamo trikotnik (gledano z vrha) in naredimo trikotnik z 500mm dolgo spodnjo stranico (imam 570 hoda) pa se podaljša za 30mm...

Zdi se mi da so to res skrajni primeri in ne vem kaj bi lahko rezal bolj drastičnega...

Najverjetneje sem se kje zmotil...