Pozdravljeni!
Želim zamenjati anteno na zgoraj omenjenem sprejemniku. Zanima me, na kaj je potrebno biti pazljiv pri spajkanju - kakšna temperatura, odvajanje toplote ...
V upanju na čimprejšnji odgovor,
Lp, Grega
Popravilo R700
Moderator: mucek
Se pridružujem Muceku! Dolžina antene je ZELO pomembna. Naj bo ta točno tako dolga kot je bila prejšna (z tistim delom znotraj ohišha v red)!
Drugače pa nima kaj bit. Tam kjer je prispajkana antena na ploščico ni ničesar v bljižini, tako da ni panike! Čuvaj le, da ne narediš hladnega lota. Če nisi tako vešč z spajkalnikom ti predlagam uporabo cinol paste! Po končanem delu jo obvezno obriši!
Jaz sem 1x svojo anteno že zamenjal, na ta drugem se mi je pa izpulila (hladni lot) in sem jo nazaj prispajkal pa dela ok! To delaj z največ 25W spajkalnikom in pa dovol tanko konico!
Jan
Drugače pa nima kaj bit. Tam kjer je prispajkana antena na ploščico ni ničesar v bljižini, tako da ni panike! Čuvaj le, da ne narediš hladnega lota. Če nisi tako vešč z spajkalnikom ti predlagam uporabo cinol paste! Po končanem delu jo obvezno obriši!
Jaz sem 1x svojo anteno že zamenjal, na ta drugem se mi je pa izpulila (hladni lot) in sem jo nazaj prispajkal pa dela ok! To delaj z največ 25W spajkalnikom in pa dovol tanko konico!
Jan
Naj mi nekdo razloži zakaj je dolžina tako zelo pomembna. Saj nekako razumem, da je sprejem slabši če je antena nekoliko skrajšana, da bi pa bilo nekaj strašnega če bi se pri anteni zarezal za npr 5 cm, pa tudi ne verjamem, še posebej ker imam iz prakse nasprotne rezultate.
Že na nekaj modelih sem uporabil palično anteno, pri tem pa nisem nikoli pazil da bi bila dolžina odrezanega konca enaka temu kar štrli ven in vedno je bilo ob uporabi palične antene vse v redu, celo več, motenj je bilo manj ali sploh nič ( za grdo štrlečo palično anteno sem se tudi odločil zato, ker sem na nekaterih delih letališča zaznaval motnje). Kako je torej lahko bilo bolje, če pa sem anteno vedno odrezal točno tako, kot mi je pasalo glede na položaj sprejemnika v trupu in je bila njena skupna dolžina vedno bistveno drugačna od originalne. Pa še to, nikoli ni šlo za kakšne karbonske trupe.
Že na nekaj modelih sem uporabil palično anteno, pri tem pa nisem nikoli pazil da bi bila dolžina odrezanega konca enaka temu kar štrli ven in vedno je bilo ob uporabi palične antene vse v redu, celo več, motenj je bilo manj ali sploh nič ( za grdo štrlečo palično anteno sem se tudi odločil zato, ker sem na nekaterih delih letališča zaznaval motnje). Kako je torej lahko bilo bolje, če pa sem anteno vedno odrezal točno tako, kot mi je pasalo glede na položaj sprejemnika v trupu in je bila njena skupna dolžina vedno bistveno drugačna od originalne. Pa še to, nikoli ni šlo za kakšne karbonske trupe.
Kaj bo, ko se razve, da so nekatere kopije že boljše od originalov???
Idealna dolžina palične antene za 40MHz brez električnega krajšanja je 1783mm. To je 1/4 lambde. Je pa to zelo odvisno od impedančne prilagoditve na izhodu oddajnika oz. v tem primeru vhodu sprejemnika. Problem pri bingel/bongelj žici je v tem, da ne vemo točno kakšno impedanco ima zaradi spremenljive oblike. Idealno je tudi, če je oddajniška antena pokonci, sprejemniška pa tudi (uglašenost obeh anten). Samo to pri modelih ne pride v poštev, ker se model pač nagiba.
Pa še malo šale:
Lahko pa uporabite ploščato, elektronsko nastavljivo anteno, ki jih uporablja nasa. Te nimajo gibljivih delov in imajo usmerjen snop. Snop se usmerja s pomočjo mikronskih zakasnilnih linij. Cela "antenca" pa stane borih 1M€. Ampak je pa "fensi".
Pa še malo šale:
Lahko pa uporabite ploščato, elektronsko nastavljivo anteno, ki jih uporablja nasa. Te nimajo gibljivih delov in imajo usmerjen snop. Snop se usmerja s pomočjo mikronskih zakasnilnih linij. Cela "antenca" pa stane borih 1M€. Ampak je pa "fensi".
Brane , s prakso si prišel do kar dobrih ugotovitev. Dolžina antene je zelo pomembna pri oddajniku . Uglašena antena namreč izseva več VF (visokofrekvenčne moči ) , kot neuglašena. Pri oddajnikih , ki jih uporabljamo modelarji , je le ta ponavadi teleskopska. Tovarniško je uglašena (vsaj naj bi bila) na največjo dolžino , torej popolnoma iztegnjena. Kaj se zgodi , če je ne iztegnemo do konca ? Nekaj več VF moči se vrača na izhodni VF transistor in ga dodatno segreva. Pravimo , da se je povečal SWR faktor (SWR - stand wawe ratio ali po Kranjsko razmerje stojnega vala) , pa ne bom pametoval na to temo. Pri teleskopskih antenah je prej omenjeni SWR , bolj kot ne slab , torej kar precej moči greje transistor , namesto da bi bila izsevana v eter , ter bi tako imeli večji domet naprave , oz bi za enak domet bilo treba manj električne moči za oddajnik (podaljšano delovanje). Pri tej vrsti antene , tudi če je ne iztegnemo čisto do konca , ne bo ravno hudega , domet se bo sicer malenkost skrajšal , izhodni transistor se bo malenkost bolj grel , to pa je tudi vse. Dometa bistveno večjega kot je optična vidljivost modela pa itak ne rabimo.
Pri sprejemnikih pa je zadeva še bistveno manj kritična. Sicer bo vhod še malenkost slabše prilagojen ( že sicer je zelo slabo) , še posebno če dolžino antene (žičke) ne krajšamo preveč , pa tudi domet ne bo bistveno zmanjšan. Pravzaprav je antena kot jo uporabljaš sam , pa čeprav skrajšana , bistveno boljša kot meter dolga "mahedrača". Zakaj?? Ker prihaja do bistveno manj mrtvih kotov med oddajno in sprejemno anteno. Oddajna in sprejemna (žična) antena , naj bi bili ves čas vzporedni. Ta pogoj je bistveno lažje zadovoljiti pri postavitvi , kot je tvoja. Ko prideta anteni v pravokoten medsebojni položaj , originalno dolga sprejemna antena sprejme bistveno manj signala , kot za polovico skrajšana , pokončna antena , ki je vsaj kolikr toliko vzporedna oddajni.
Na avtomobilskih in ladijskih modelih pa take meterske mahedrače itak ni kam dati. Sam sem pred leti na svoji stari Sanwi , ki sem jo uporabljal za vodenje čolna , za sprejemno anteno uporabil kar 25 cm dolgo , 0,8 mm debelo nerjavečo žico. Na cca 300 m je bil model popolnoma normalno vodljiv.
lp Jože
Pri sprejemnikih pa je zadeva še bistveno manj kritična. Sicer bo vhod še malenkost slabše prilagojen ( že sicer je zelo slabo) , še posebno če dolžino antene (žičke) ne krajšamo preveč , pa tudi domet ne bo bistveno zmanjšan. Pravzaprav je antena kot jo uporabljaš sam , pa čeprav skrajšana , bistveno boljša kot meter dolga "mahedrača". Zakaj?? Ker prihaja do bistveno manj mrtvih kotov med oddajno in sprejemno anteno. Oddajna in sprejemna (žična) antena , naj bi bili ves čas vzporedni. Ta pogoj je bistveno lažje zadovoljiti pri postavitvi , kot je tvoja. Ko prideta anteni v pravokoten medsebojni položaj , originalno dolga sprejemna antena sprejme bistveno manj signala , kot za polovico skrajšana , pokončna antena , ki je vsaj kolikr toliko vzporedna oddajni.
Na avtomobilskih in ladijskih modelih pa take meterske mahedrače itak ni kam dati. Sam sem pred leti na svoji stari Sanwi , ki sem jo uporabljal za vodenje čolna , za sprejemno anteno uporabil kar 25 cm dolgo , 0,8 mm debelo nerjavečo žico. Na cca 300 m je bil model popolnoma normalno vodljiv.
lp Jože
Jaz sem do zdaj vsak moj prvi "krstni" polet oz. spust preveril na naslednji način.
antena od oddajnika zložena (zaprta), oddajnik dam na tla in se z modelom v roki od njega oddaljujem. Ko začnejo srvomehanizme drevenet vem da je to meja (priblizno 20m ali vec).
Če je ta razdalija manjsa od 10m letala ne spustim v zrak. Za colne in avteke je ta razdalija lahko manjsa. Vseskupaj pa je tudi odvisno koliko ti pomeni sam model.
Napisano na hojladrijaho ...
LP Jernej
antena od oddajnika zložena (zaprta), oddajnik dam na tla in se z modelom v roki od njega oddaljujem. Ko začnejo srvomehanizme drevenet vem da je to meja (priblizno 20m ali vec).
Če je ta razdalija manjsa od 10m letala ne spustim v zrak. Za colne in avteke je ta razdalija lahko manjsa. Vseskupaj pa je tudi odvisno koliko ti pomeni sam model.
Napisano na hojladrijaho ...
LP Jernej