Predelave "motornih vozil" na elektro pogon
Moderator: Coil
Predelave "motornih vozil" na elektro pogon
Pozdravljeni !
Ne gre za temo modelarstva, ampak vseeno
Vedno znova in znova si ogledujem "električne" kros motorje, a glede na razvoj so cene brutalne
Na trgu je že kar nekaj omenjenih zadev, med ostalim so tudi pri KTM-u razvili nekaj v tem stilu
Zanima me ali je kdo od vas razmišljal o elektro predelavah raznih motornih vozil, pa naj gre tu za motor, avto, karkoli ?
Katere motorje-krmilnike, ste imeli v mislih ?
http://www.hobbyking.com/hobbyking/stor ... duct=14427
Sprašujem se koliko moči bi dejansko razvila tale zadeva ob primernem napajanju , oz. katerikoli večji brushless motor v tem rangu ?
Lp.
Ne gre za temo modelarstva, ampak vseeno
Vedno znova in znova si ogledujem "električne" kros motorje, a glede na razvoj so cene brutalne
Na trgu je že kar nekaj omenjenih zadev, med ostalim so tudi pri KTM-u razvili nekaj v tem stilu
Zanima me ali je kdo od vas razmišljal o elektro predelavah raznih motornih vozil, pa naj gre tu za motor, avto, karkoli ?
Katere motorje-krmilnike, ste imeli v mislih ?
http://www.hobbyking.com/hobbyking/stor ... duct=14427
Sprašujem se koliko moči bi dejansko razvila tale zadeva ob primernem napajanju , oz. katerikoli večji brushless motor v tem rangu ?
Lp.
To je druge vrste hobij.......ta je predeloval vozilo in istočasno napisal knjigo tako da je večino podatkov na enem mestu............http://www.citroenar.eu/showthread.php?t=4201
Zanimiva predelava:
http://www.youtube.com/watch?v=xP6fAPJa7cE
http://www.youtube.com/watch?v=xP6fAPJa7cE
-
- Razpravljalec
- Prispevkov: 150
- Pridružen: 03 Jul 2008, 19:28
- Kraj: Mislinja
Pozdravljeni!
nisem našel nobene teme, ki bi govorila o predelavi npr. kolesa na elektro pogon pa se mi je zdelo najbolje da objavim kar tukaj da ne odpiram nove teme.
Z kolegom sva si zamislila da bi na pony kolo ( http://www.google.si/imgres?imgurl=http ... 80&bih=899 )
montirala elektromotor in pb akumulatorje, sedaj pa je prišlo do problema ker imam doma tale regulator: http://www.hobbyking.com/hobbyking/stor ... A_ESC.html
ki ne podpira pb akumulatorjev. Torej, zanima me če bi lahko napajal ta motor: http://www.hobbyking.com/hobbyking/stor ... 70-55.html
preko mojega regulatorja z temi akumulatorji: http://www.akumulator.si/index.aspx?sou ... 009%200007 (2 zaporedno).
Lep Pozdrav!
nisem našel nobene teme, ki bi govorila o predelavi npr. kolesa na elektro pogon pa se mi je zdelo najbolje da objavim kar tukaj da ne odpiram nove teme.
Z kolegom sva si zamislila da bi na pony kolo ( http://www.google.si/imgres?imgurl=http ... 80&bih=899 )
montirala elektromotor in pb akumulatorje, sedaj pa je prišlo do problema ker imam doma tale regulator: http://www.hobbyking.com/hobbyking/stor ... A_ESC.html
ki ne podpira pb akumulatorjev. Torej, zanima me če bi lahko napajal ta motor: http://www.hobbyking.com/hobbyking/stor ... 70-55.html
preko mojega regulatorja z temi akumulatorji: http://www.akumulator.si/index.aspx?sou ... 009%200007 (2 zaporedno).
Lep Pozdrav!
Za začetek sva mislila dati dva taka zaporedno potem pa če bo "projekt" uspel bova dala še dva vzporedno, potem pa mislim da bi akumulatorji dali ven vsaj 60-80A kolkor jih bo pač motor rabil
še vedno me zanima če bi na regulator lahko priklopil te pb akk-uje, če pa kdo ve kje bi dobil npr. LiFePo akkuje 24v 10Ah-15Ah, ki bi stali do 70€ se pa priporočam .
še vedno me zanima če bi na regulator lahko priklopil te pb akk-uje, če pa kdo ve kje bi dobil npr. LiFePo akkuje 24v 10Ah-15Ah, ki bi stali do 70€ se pa priporočam .
Kar se tiče akumulatorja ni problem. Fora podpiranja različnih akumulatorjev je itak samo v tem da pavi čas izklopi pogon da ne pride do preizpraznenja akumulatorja. Problem bo z brezkrtačnim motorjem če ne bosta pravilno rešila prenosa. Brezkrtačni motor se ne sme ustaviti v vmesni poziciji med dvema magnetoma. Magneti pa niso dovolj močni da bi prestavili kolo z "kolesarjem" v željeni položaj. Tako da je nujno prenos narediti kar na zadno pesto. ki se vzvratno vrti prosto.
Gravitacija je hudič.
LP Primož Iskra
LP Primož Iskra
Brat si je izdelal elektro moped in vanj vtaknil tisti največji Hobykingov outruner z 190 rpm, ter mu dodal nek velik regler iz iste trgovine. Napaja ga Turnyghi 4p5s5000 mAh aku.
Vem, da ga je hudo zafrkaval start, ki ga je delno rešil z pravim timingom, delno pa z neko sklopko. Zadeva leti ko vrag in končno hitrost skoraj 80 km/h mimogrede doseže, ampak to je preveč za elektro in aku je hitro prazen. Ko bo imel čas bo zamenjal prestavno razmerje, da bo šlo kultiviranih 40-45 km/h in če me spomin ne vara bi potem moral imeti dosega vsaj 30 km z enim polnjenjem. Motor se je precej grel in mu je dodal 120 mm ventilator kakršen se uporablja za prepihavanje motornega prostora v motornih čolnih.
V glavnem boste imeli probleme z speljevanjem. Najboljša rešitev je regler z Halovimi senzorji, ampak taka stvar z vsaj 150 A delovnega toka stane kar nekaj ojrotov. Včasih je škoda, da so šli pri letalskih reglerjih na brezsenzorsko tehniko, avtomobilski imajo premalo voltažo in niso uporabni za te igrice.
Vem, da ga je hudo zafrkaval start, ki ga je delno rešil z pravim timingom, delno pa z neko sklopko. Zadeva leti ko vrag in končno hitrost skoraj 80 km/h mimogrede doseže, ampak to je preveč za elektro in aku je hitro prazen. Ko bo imel čas bo zamenjal prestavno razmerje, da bo šlo kultiviranih 40-45 km/h in če me spomin ne vara bi potem moral imeti dosega vsaj 30 km z enim polnjenjem. Motor se je precej grel in mu je dodal 120 mm ventilator kakršen se uporablja za prepihavanje motornega prostora v motornih čolnih.
V glavnem boste imeli probleme z speljevanjem. Najboljša rešitev je regler z Halovimi senzorji, ampak taka stvar z vsaj 150 A delovnega toka stane kar nekaj ojrotov. Včasih je škoda, da so šli pri letalskih reglerjih na brezsenzorsko tehniko, avtomobilski imajo premalo voltažo in niso uporabni za te igrice.
lp
Sašo
Sašo
Torej bo motor ostal isti, akumulatorji tudi, pogon bo verjetno na sprednje kolo, imam pa vprašanje ali bi tale varianta bila uporabna, ali bi bilo bolje uporabiti normalni prenos z zobniki in verigo:
http://www.moto-magazin.si/novice/nared ... c00394jpg/
http://www.moto-magazin.si/novice/nared ... c00394jpg/
Imam kolega, ki je predelal kolo na elektriko. Zadaj ima 10kW BK motor, ki ga vozi na 110 voltih. Dve temi na našem MTB forumu:
http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?f=10&t=112531
http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?f=10&t=118670
Zdrži ca 100km čistega hribolazjenja.
http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?f=10&t=112531
http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?f=10&t=118670
Zdrži ca 100km čistega hribolazjenja.
Mentor modelarskega krožka.
Dobro kolo, ampak 100km čistega hribolazenja pa ne kupimBuschi napisal/-a:Imam kolega, ki je predelal kolo na elektriko. Zadaj ima 10kW BK motor, ki ga vozi na 110 voltih. Dve temi na našem MTB forumu:
http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?f=10&t=112531
http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?f=10&t=118670
Zdrži ca 100km čistega hribolazjenja.
Fly it like you stole it!
Buschi napisal/-a:
Zdrži ca 100km čistega hribolazjenja.
Ne verjamem.
100 km počasne vožnje z manj kot 35 km/h že, ampak še to po ravnini. Za vožnjo o kakršni govoriš v citatu bi potreboval precej več kot nekaj paketov akujev.
Poizkusita recimo dvakrat na Krvavec, ali morda le enkrat iz Žerjava na Uršljo, morda iz Loga na Mangart, pa vama po moje nič od tega ne bo uspelo, kaj šele 100 km čistega hribolazenja...
lp
Sašo
Sašo
Predvidevam, da gre za modelarstvu namenjen krmilnik obratov za brezkrtačni motor. Če je temu tako, potem TO NI MOGOČE!ute74 napisal/-a:...
regulator pa imam že doma. Ker pa ŠE nimam preveč znanja iz elektronike me zanima kako vežeš regulator na navadno stikalo, potenciometer... ali kakorkoli se reče
...
Pravila kako se lotiti določenega projekta sicer niso absolutna, vendarle pa obstajajo določene smernice, ki racionalizirajo delo, ga naredijo učinkovitejšega ter ne nazadnje močno povečajo možnosti za uspeh projekta kot takega.
Najprej si bomo pogledali analitičen pristop.
Seveda je na začetku pomembna ideja, kar pa večina zmotno zamenjuje z načrtom, kar pa je daleč od resnice. Ko človek idejo pretaka v načrt je čas, da se izbrane rešitve izkristalizirajo, je pa to tudi čas, ko se pridobiva za projekt potrebna znanja in vedenja, ki ji posameznik do tedaj še ni imel. Kolikor več energije bo vložene v to fazo, toliko več možnosti je za uspešno realizacijo ima projekt, kot celota.
Ko je ta faza zaključena, je šele čas za zbiranje materiala in drugih sestavnih delov. Če gre za kako bolj eksotično zahtevo, se po Murphyjevem zakonu kaj rado pripeti, da ravno tistega, kar potrebujemo, ni mogoče dobiti, morda ne v razumnem roku ali pa presega okvire našega proračuna. V tem trenutku se je pač potrebno vrniti k fazi načrtovanja ter za nastalo težavo najti ustrezne rešitve.
V primeru, da je bilo zbiranje uspešno, sledi faza izdelave. Tudi tu nastopijo marsikdaj težave, saj se kaj rado pripeti, da sami nismo tehnično dovolj podkovani ali zgolj opremljeni, da bi nek del načrta realizirali. V tem primeru je možnost, da se poiščejo zunanji izvajalci, kar za seboj potegne dodatne stroške, ali pa to pomeni ponoven povratek v fazo projektiranja. Kakorkoli že, vsak povratek v fazo projektiranja pomeni, da le te že prvotno nismo dovolj dobro opravili.
Če je bila faza izdelave ter sestavljanja uspešna, sledi faza preizkušanja. V njej je potrebno ugotoviti ali izdelek ustreza ciljem prvotne zamisli, prav tako pa se tu ugotovi večino napak. Manjše se lahko preprosto odpravi, odprava večjih zahteva povratek k projektiranju.
Če so bile vse faze do sedaj uspešno zaključene, je šele sedaj na voljo spodobno delujoč izdelek, seveda pa se testiranje tudi tu ne konča, le da se testiranje izvaja ob vsakdanji uporabi. Tu se pokažejo na prvi pogled skrite težave, prav tako pa se pokaže ali naša prvotna zamisel v vsakdanjem življenju dejansko deluje. Če napak ni, za kar skorajda ni možnosti, potem nam je v celoti uspelo, v nasprotnem primeru sledi ponoven proces zamisli ter projektiranja v katerem se uporabijo izsledki našega prvotnega izdelka in cikel se ponovi.
Seveda se je uresničevanja ideje mogoče lotiti tudi na alternativen način. Tu se prične le ta uresničevati brez izdelanega načrta s tistim, kar se nam pač valja pod rokami. Tak pristop kaj hitro pripelje v slepo ulico in delo, material ter naš čas je izgubljen. Nekateri takšen pristop imenujejo impulziven, sam sodim, da ga bolje opredeljuje besedna zveza »kar nekaj«, žal pa je tudi rezultat takšnega pristopa mnogokrat prav tako mogoče opisati z isto besedno zvezo.
Servisiranje kolesa in njegovo barvanje preden je bilo dorečenih ogromno tehničnih problemov kaže na dejstvo, se je k projektu pristopilo na bistveno preveč lahkoten način, ki najverjetneje ne bo obrodil pričakovanih sadov.
Če se vrnem na začetek mojega pisanja. Ni potrebno poglobljeno poznavanje delovanja krmilnikov obratov modelarskih motorjev za vedenje, da je za njihovo krmiljenje potreben signal, ki ga sicer proizvaja sprejemnik. Seveda se da tak signal preprosto ustvariti s pomočjo doma izdelanega vezja ali kupljene naprave, vendar je to potrebno vedeti v fazi načrtovanja, na napravi predvideti ustrezno mesto za namestitev, omogočiti ustrezno ergonomijo za uporabo itd. in ne potrebo po tovrstni napravi odkrivati šele, ko so deli že doma.
Pri rešitvah, ki še niso v celoti preizkušene, je vedno pametno testirati posamezne sklope in šele, ko so ti vsaj do določene mere preizkušeni, se pristopi k njihovi integraciji v projekt, na tem mestu mislim predvsem na pogonski sklop. Moji predhodniki so že omenjali težave zaradi tega, ker večina modelarskih motorjev ni senzorskih in lahko nastopijo težave pri začetku vrtenja. Prav tako se mi poraja vprašanje potrebnih moči saj se motorji, ki so namenjeni modelarstvu označujejo nekoliko drugače od tistih, ki se uporabljajo za druge potrebe. Razlog za to je v času delovanja ter s tem povezanim odvajanjem toplote ter ne nazadnje tudi kakovostjo nekaterih sestavnih delov.
Velika težava, ki jo vidom je tudi v dejstvu, da ni nikjer niti okvirnih izračunov, ki bi nakazovali kakšna bo predvidena obremenitev motorja, saj je s tem povezana uporaba ustreznega napajanja, krmilnika, mehanike prenosov ter ne nazadnje tudi potrebna kapaciteta samih akumulatorjev. Brez tega bo uspeh prepuščen naključju, zelo velika verjetnost pa je, da zadeva ne bo delovala po pričakovanjih, še večja pa, da se bo iz katere od komponent preprosto pokadilo. Od zgoraj navedenih dejstev je odvisno ali bosta naročena akumulatorja zadevo sploh lahko poganjala in če, koliko časa (4.8 Ah pri 22.2 V bo najverjetneje občutno premajhna kapaciteta za kako resno uporabo (izpraznitev akumulatorja v dobri uri brez obremenitve motorja ali manj kot 2 minuti pri manj kot 50% moči motorja), seveda je na mestu tudi vprašanje o sesedanju napetosti pod obremenitvijo in s tem povezanih težav ter gretju akumulatorja zaradi visokih tokov)
Nebi želel, da se moje pisanje razume kot poizkus zatreti prizadevanja posameznika. Daleč od tega, saj je moj namen ravno nasproten. »ute74« je posebej poudaril, da znanja še ni dovolj, kar pomeni jasen signal, da želja po povečanju njegovega obsega obstaja, zato upam, da bodo moje kritike razumljene v tem duhu.
LP
Alex
UF, ste se pa razpisali. No, torej... ta motor sem izbral ker nisem našel drugega, če pa je že bil primeren pa je bila cena previsoka. Predvideval sem da bo stvar delovala ker sem videl že nekaj projektov, v katerih se je uporabil modelarski motor in regulator. Mislil sem tudi da se bi se dal regulator povezati na servotester in bi se tako dalo reguliral obrate na motorju.
Tudi baterije sem izbral takšne, ki so primerne za naš proračun, in na forumu našel poceni skoraj nove 4800 6s LiPo akkuje in sicer 2 takšna paketa, torej 9.6Ah 6s, kar pa bi bilo za nas čisto dovolj, saj nama ni cilj da bi zadeva šla 30km/h ali več in pa da bi bil čas vožnje višji od 10min, ampak da nama zadeva uspe in da se lahko malo pohvaliva ter poveva da sva kolo naredila skoraj čisto sama in to skoraj zastonj.
Lp
Tudi baterije sem izbral takšne, ki so primerne za naš proračun, in na forumu našel poceni skoraj nove 4800 6s LiPo akkuje in sicer 2 takšna paketa, torej 9.6Ah 6s, kar pa bi bilo za nas čisto dovolj, saj nama ni cilj da bi zadeva šla 30km/h ali več in pa da bi bil čas vožnje višji od 10min, ampak da nama zadeva uspe in da se lahko malo pohvaliva ter poveva da sva kolo naredila skoraj čisto sama in to skoraj zastonj.
Lp
Če gre za ta elektro motor ter ta krmilnik obratov , potem bo potrebno hudo paziti na prestavno razmerje, saj se bo v nasprotnem takoj pokadilo iz krmilnika obratov (s paziti mislim na izračunati, saj krmilnik ne le, da nima rezerve, je celo resno podhranjen in vsako eksperimentiranje s poizkusi bo lahko privedlo do njegovega uničenja). Če nekoliko poenostavim. Hiter premik komande za plin, bi lahko predstavljal resen problem.
Sam nisem niti pomislil, da bi se tak motor poganjal na zgolj 22,2 V, saj se je potrebno zavedati, da je tok obratno sorazmeren z napetostjo, je pa res, da omenjeni krmilnik ne podpira višjih napetosti.
Zasnova krmilnika obratov ima dodaten problem, saj nima internega regulatorja napetosti, kar pomeni, da bo treba periferno elektroniko napajati ločeno.
Če vzamemo, da običajen kolesar lahko na pedalih proizvede nekako 200 W, pa vse do 2000 W pri vrhunskih športnikih ter za zelo kratek čas, se lahko s pomočjo teh podatkov pričakovane vrednosti umestijo v kontekst. Za ležerno vožnjo bo tako slabih 200 W + izgube dovolj tako, da bi s tega stališča morala tako motor kot krmilnik obratov zdržati, bi pa znal nastati problem pri že omenjenem pospeševanju, sploh navkreber.
Če se dotaknem še nekoliko, sicer že omenjene, mehanike. Zavedati se je potrebno, da lahko motor ustvari relativno velik navor, posledica pa je, da morajo biti elementi korektno pritrjeni in ne nazadnje tudi ustrezno poravnani, sicer bo zadeva prej ali slej razpadla.
Osebno bi z realizacijo malenkost počakal, čas pa izkoristil za reševanje tehničnih problemov, pridobivanje znanj, iskanje najboljših rešitev ter pripravo načrta, do tedaj pa se obnovljeno kolo lahko uporablja v svoji primarni vlogi.
Res sem se nekoliko razpisal in to zaradi želje, da bi kakšen od tovrstnih projektov uspel in tako dal nekaj zagona podobnim in ne neslavno propadel, kar ubija voljo tudi pri ostalih, ki bi se želeli preizkusiti v čem podobnem.
LP
Alex
Sam nisem niti pomislil, da bi se tak motor poganjal na zgolj 22,2 V, saj se je potrebno zavedati, da je tok obratno sorazmeren z napetostjo, je pa res, da omenjeni krmilnik ne podpira višjih napetosti.
Zasnova krmilnika obratov ima dodaten problem, saj nima internega regulatorja napetosti, kar pomeni, da bo treba periferno elektroniko napajati ločeno.
Če vzamemo, da običajen kolesar lahko na pedalih proizvede nekako 200 W, pa vse do 2000 W pri vrhunskih športnikih ter za zelo kratek čas, se lahko s pomočjo teh podatkov pričakovane vrednosti umestijo v kontekst. Za ležerno vožnjo bo tako slabih 200 W + izgube dovolj tako, da bi s tega stališča morala tako motor kot krmilnik obratov zdržati, bi pa znal nastati problem pri že omenjenem pospeševanju, sploh navkreber.
Če se dotaknem še nekoliko, sicer že omenjene, mehanike. Zavedati se je potrebno, da lahko motor ustvari relativno velik navor, posledica pa je, da morajo biti elementi korektno pritrjeni in ne nazadnje tudi ustrezno poravnani, sicer bo zadeva prej ali slej razpadla.
Osebno bi z realizacijo malenkost počakal, čas pa izkoristil za reševanje tehničnih problemov, pridobivanje znanj, iskanje najboljših rešitev ter pripravo načrta, do tedaj pa se obnovljeno kolo lahko uporablja v svoji primarni vlogi.
Res sem se nekoliko razpisal in to zaradi želje, da bi kakšen od tovrstnih projektov uspel in tako dal nekaj zagona podobnim in ne neslavno propadel, kar ubija voljo tudi pri ostalih, ki bi se želeli preizkusiti v čem podobnem.
LP
Alex
Re: Predelave "motornih vozil" na elektro pogon
Da malo obudim staro temo z isto idejo: kolo z dodatnim e-pogonom. S to razliko, da bi dodatno poganjal gonilko (ker pest pač ne morem).
Sedaj kolesarskih in šlosarskih problemov nimam, se mi pa zatakne pri elektroniki...in mi je sedaj prekleto žal, da sem pri predmetu osnove elektronike gruntal na vse kaj druga, kot pa na štrom...
Nekako sem imel idejo, en majhen 1:10 BL zmontirati pod gonilko, z reduktorjem in kuplungo in vsem ostalim, ne vem pa, kaj narediti z regulatorjem? Namreč, z klasičnim regulatorjem reguliraš obrate, jaz pa
rabim stalne obrate, 60-120 o/min in regulirati tok. Kako naj to storim?
Hvala.
Sedaj kolesarskih in šlosarskih problemov nimam, se mi pa zatakne pri elektroniki...in mi je sedaj prekleto žal, da sem pri predmetu osnove elektronike gruntal na vse kaj druga, kot pa na štrom...
Nekako sem imel idejo, en majhen 1:10 BL zmontirati pod gonilko, z reduktorjem in kuplungo in vsem ostalim, ne vem pa, kaj narediti z regulatorjem? Namreč, z klasičnim regulatorjem reguliraš obrate, jaz pa
rabim stalne obrate, 60-120 o/min in regulirati tok. Kako naj to storim?
Hvala.
Mentor modelarskega krožka.
Re: Predelave "motornih vozil" na elektro pogon
Če hočeš imeti stalne obrate, potem rabiš na motorju še nek dajalec impulzov, ki sporoča regulatorju, kakšni so trenutni obrati. Regulator pa mora glede na to informacijo povečati ali zmanjšati tok. Kot vidiš, je verjetno še najceneje, če kupiš tovarniško narejen pogon in ga ti samo zmontiraš.
Robar
Robar