ute74 napisal/-a:...
regulator pa imam že doma. Ker pa ŠE nimam preveč znanja iz elektronike me zanima kako vežeš regulator na navadno stikalo, potenciometer... ali kakorkoli se reče
...
Predvidevam, da gre za modelarstvu namenjen krmilnik obratov za brezkrtačni motor. Če je temu tako, potem TO NI MOGOČE!
Pravila kako se lotiti določenega projekta sicer niso absolutna, vendarle pa obstajajo določene smernice, ki racionalizirajo delo, ga naredijo učinkovitejšega ter ne nazadnje močno povečajo možnosti za uspeh projekta kot takega.
Najprej si bomo pogledali analitičen pristop.
Seveda je na začetku pomembna ideja, kar pa večina zmotno zamenjuje z načrtom, kar pa je daleč od resnice. Ko človek idejo pretaka v načrt je čas, da se izbrane rešitve izkristalizirajo, je pa to tudi čas, ko se pridobiva za projekt potrebna znanja in vedenja, ki ji posameznik do tedaj še ni imel. Kolikor več energije bo vložene v to fazo, toliko več možnosti je za uspešno realizacijo ima projekt, kot celota.
Ko je ta faza zaključena, je šele čas za zbiranje materiala in drugih sestavnih delov. Če gre za kako bolj eksotično zahtevo, se po Murphyjevem zakonu kaj rado pripeti, da ravno tistega, kar potrebujemo, ni mogoče dobiti, morda ne v razumnem roku ali pa presega okvire našega proračuna. V tem trenutku se je pač potrebno vrniti k fazi načrtovanja ter za nastalo težavo najti ustrezne rešitve.
V primeru, da je bilo zbiranje uspešno, sledi faza izdelave. Tudi tu nastopijo marsikdaj težave, saj se kaj rado pripeti, da sami nismo tehnično dovolj podkovani ali zgolj opremljeni, da bi nek del načrta realizirali. V tem primeru je možnost, da se poiščejo zunanji izvajalci, kar za seboj potegne dodatne stroške, ali pa to pomeni ponoven povratek v fazo projektiranja. Kakorkoli že, vsak povratek v fazo projektiranja pomeni, da le te že prvotno nismo dovolj dobro opravili.
Če je bila faza izdelave ter sestavljanja uspešna, sledi faza preizkušanja. V njej je potrebno ugotoviti ali izdelek ustreza ciljem prvotne zamisli, prav tako pa se tu ugotovi večino napak. Manjše se lahko preprosto odpravi, odprava večjih zahteva povratek k projektiranju.
Če so bile vse faze do sedaj uspešno zaključene, je šele sedaj na voljo spodobno delujoč izdelek, seveda pa se testiranje tudi tu ne konča, le da se testiranje izvaja ob vsakdanji uporabi. Tu se pokažejo na prvi pogled skrite težave, prav tako pa se pokaže ali naša prvotna zamisel v vsakdanjem življenju dejansko deluje. Če napak ni, za kar skorajda ni možnosti, potem nam je v celoti uspelo, v nasprotnem primeru sledi ponoven proces zamisli ter projektiranja v katerem se uporabijo izsledki našega prvotnega izdelka in cikel se ponovi.
Seveda se je uresničevanja ideje mogoče lotiti tudi na alternativen način. Tu se prične le ta uresničevati brez izdelanega načrta s tistim, kar se nam pač valja pod rokami. Tak pristop kaj hitro pripelje v slepo ulico in delo, material ter naš čas je izgubljen. Nekateri takšen pristop imenujejo impulziven, sam sodim, da ga bolje opredeljuje besedna zveza »kar nekaj«, žal pa je tudi rezultat takšnega pristopa mnogokrat prav tako mogoče opisati z isto besedno zvezo.
Servisiranje kolesa in njegovo barvanje preden je bilo dorečenih ogromno tehničnih problemov kaže na dejstvo, se je k projektu pristopilo na bistveno preveč lahkoten način, ki najverjetneje ne bo obrodil pričakovanih sadov.
Če se vrnem na začetek mojega pisanja. Ni potrebno poglobljeno poznavanje delovanja krmilnikov obratov modelarskih motorjev za vedenje, da je za njihovo krmiljenje potreben signal, ki ga sicer proizvaja sprejemnik. Seveda se da tak signal preprosto ustvariti s pomočjo doma izdelanega vezja ali kupljene naprave, vendar je to potrebno vedeti v fazi načrtovanja, na napravi predvideti ustrezno mesto za namestitev, omogočiti ustrezno ergonomijo za uporabo itd. in ne potrebo po tovrstni napravi odkrivati šele, ko so deli že doma.
Pri rešitvah, ki še niso v celoti preizkušene, je vedno pametno testirati posamezne sklope in šele, ko so ti vsaj do določene mere preizkušeni, se pristopi k njihovi integraciji v projekt, na tem mestu mislim predvsem na pogonski sklop. Moji predhodniki so že omenjali težave zaradi tega, ker večina modelarskih motorjev ni senzorskih in lahko nastopijo težave pri začetku vrtenja. Prav tako se mi poraja vprašanje potrebnih moči saj se motorji, ki so namenjeni modelarstvu označujejo nekoliko drugače od tistih, ki se uporabljajo za druge potrebe. Razlog za to je v času delovanja ter s tem povezanim odvajanjem toplote ter ne nazadnje tudi kakovostjo nekaterih sestavnih delov.
Velika težava, ki jo vidom je tudi v dejstvu, da ni nikjer niti okvirnih izračunov, ki bi nakazovali kakšna bo predvidena obremenitev motorja, saj je s tem povezana uporaba ustreznega napajanja, krmilnika, mehanike prenosov ter ne nazadnje tudi potrebna kapaciteta samih akumulatorjev. Brez tega bo uspeh prepuščen naključju, zelo velika verjetnost pa je, da zadeva ne bo delovala po pričakovanjih, še večja pa, da se bo iz katere od komponent preprosto pokadilo. Od zgoraj navedenih dejstev je odvisno ali bosta naročena akumulatorja zadevo sploh lahko poganjala in če, koliko časa (4.8 Ah pri 22.2 V bo najverjetneje občutno premajhna kapaciteta za kako resno uporabo (izpraznitev akumulatorja v dobri uri brez obremenitve motorja ali manj kot 2 minuti pri manj kot 50% moči motorja), seveda je na mestu tudi vprašanje o sesedanju napetosti pod obremenitvijo in s tem povezanih težav ter gretju akumulatorja zaradi visokih tokov)
Nebi želel, da se moje pisanje razume kot poizkus zatreti prizadevanja posameznika. Daleč od tega, saj je moj namen ravno nasproten. »ute74« je posebej poudaril, da znanja še ni dovolj, kar pomeni jasen signal, da želja po povečanju njegovega obsega obstaja, zato upam, da bodo moje kritike razumljene v tem duhu.
LP
Alex