SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Vaše utemeljene kritike, vprašanja in problemi

Moderator: Mipo

Uporabniški avatar
AlesZ
Dr. Modelar
Prispevkov: 3219
Pridružen: 22 Maj 2002, 01:00
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a AlesZ »

Ball Link - Krogelni nadglavek
mogoče......krogelni končnik..
Slika
mihec87
Dr. Modelar
Prispevkov: 3864
Pridružen: 24 Jan 2005, 18:57
Kraj: Velenje

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a mihec87 »

kroglični zglob?
Modelarji smo kot trobentice,ko skopni sneg ter pride pomlad, pokukamo na plano..
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Tole ni plod umske telovadbe v okviru modelarskega slovarja, temveč je bila prepisana iz enega od obstoječih tehničnih slovarjev.

Če si nekoliko podrobneje ogledamo še preostale dele, ki se običajno uporabljajo v takšni skupini povezave.

Ball Stud - Krogličast čep; v modelarstvu pretežno Vijačni krogličast čep

Nanj se natakne naš nesrečni »krogelni nadglavek«,

celoten mehanski sklop pa, ponovno že obstoječi slovar, poimenuje

Ball and Socket Joint, Ball Joint, Spherical Ball Joint - Krogelni zgib.

»Ball Head Shaft« slovar poimenuje »Gred s krogelno glavo, Gred s krogelnim zaključkom«


Ne glede na to, da tudi meni tale nadglavek deluje nekoliko tuje, ne vidim prave možnosti zadevo obiti, saj je bilo eno od izhodišč ob začetku priprave modelarskega slovarja, pobrati že obstoječe izraze iz različnih strokovnih slovarjev in druge literature ter jo, če je to potrebno, zgolj prilagoditi modelarskim potrebam. Odstopanja od tega pravila niso mogoča. Izraz bi lahko spremenili le, če kdo pozna kak drug slovar ali podobno tehnično gradivo, kjer je za enako sredstvo uporabljen drug, boljši izraz. V nasprotnem primeru se bomo morali z izrazom pač sprijazniti.


LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Tokrat sem objavil nekoliko razširjeno tabelo, ki si jo lahko ogledate na tem mestu.

Gre za delavno gradivo, zato so napake nedvomno prisotne, je pa nakazan okvir.
Mnenja zaželena.

LP
Alex
mihec87
Dr. Modelar
Prispevkov: 3864
Pridružen: 24 Jan 2005, 18:57
Kraj: Velenje

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a mihec87 »

Je kak poseben razlog za uporabo zanosa(yaw) pri modelih letal namesto smeri, koneckoncev je to smerno krmilo in ne krmilo zanosa,pri višinskem krmilu isto naklon(česa?, z vsemi krmili na letalu spreminjamo naklon le tega), ni lažje da napišemo da se z tem krmili višina.Pri letalih bi sam vključil še "flape" oz zakrilca (če se ne motim).
Isto Letalniki?

Pri avtomobilih bi opombo odstranil namreč imamo tudi večje modele z zadnjim pogonom ter zavoro samo na njih(jih je nekaj ki imajo vgrajene sprednje disk zavore), isto ima večina modelov z pogonom na zadnja kolesa zavoro samo na teh neglede na velikost medtem ko modeli z 4 kolesnim pogonom imajo zavoro na vseh kolesih ..

Se mi zdi da včasih že maličimo svoj jezik z rahlo smešnimi izrazi, da bi ga izboljšali...Skoraj kot sosedi ki imajo ene par hudih izrazov odkar so čistili jezik..
Modelarji smo kot trobentice,ko skopni sneg ter pride pomlad, pokukamo na plano..
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Kar se modelov vozil tiče se popolnoma strinjam. Gre za delovno gradivo, ki daje zgolj osnovni okvir, za povrhu pa je še iztrgano iz konteksta, prav tako pa zadeva še zdaleč ni dodelana in tako zgolj nakazuje kaj, oz. o čem, naj bi se na določenem mestu pisalo.
V tem primeru se je želelo izpostaviti dejstvo, da imajo lahko večji modeli zavore na vsakem kolesu posebej, lahko se uporabljata dva ločena servomehanizma za njihovo upravljanje in, da zaviranje ni neposredno povezano s pogonom, kot je to primer pri majih modelih, kjer so običajno gnana kolesa tudi zavirana; pretežno zadnja ali vsa štiri, vendar tudi to ni čisto res, če upoštevamo enosmerne prednje diferenciale. Vsekakor bo zadeva mnogo podrobneje razložena, pri tej predstavitvi, gre bolj kot ne, za prikaz izrazoslovja in njegove uporabe.

Kar se tiče izrazoslovja na področju letalstva pa je potreba po ločevanju smeri leta od bočnega drsenja.
Letalo pri uporabi zgolj smernega krmila najprej ne spremeni smeri letenja, temveč pride do pojava s tujko imenovano »side slip«, »slip«, včasih je pojav imenovan tudi »crabbing«, kar prevajamo z »bočni zdrs letala«, gre pa za zgolj zasuk v določeno smer, ne pa tudi dejanske spremembo smeri. Šele dolgotrajnejša uporaba, ob izdatni izgubi hitrosti, privede do spremembe smeri. Takšen način letenja se uporablja za potrebe zmanjševanja hitrosti; tipično pri jadralnih letalih pred pristankom, pri akrobatskem letenju, izven tega pa kaže na neizkušenega pilota. V modelarstvu se krmiljenje letala po navpični osi uporablja zgolj pri modelih, ki nimajo vgrajenih krilc, sicer pa mora biti zavoj izpeljan usklajeno z uporabo različnih krmilnih površin.

Letalnik prav tako ni plod našega razmišljanja, temveč je izplen burne razprave na področju urejanja izrazoslovja za letalstvo in je del konceptualne ureditve vseh letalnih naprav; od naprav lažjih od zraka, letal, helikopterjev, ne nazadnje naprav z več rotorji, za katerega izraz še ni potrjen, do naprav namenjenih potovanju v vesolju. Sam izraz letalnik sem na določenih mestih pri »helikopterjih« uporabil namenoma, saj sem s tem želel poudariti njihovo bistveno razliko v zasnovi med pravimi helikopterji in letalniki, ki zgolj po obliki spominjajo nanje.

Žal je tako, da je mačehovski odnos do jezika, posledično pomanjkanje ustrezne literature in splošno zanemarjanje določenih področij pripeljalo do situacije, ko je marsikateri dober in star izraz postal v ušesih nekoliko nenavaden, na mesto njega pa so bolj ali manj posrečene tujke, mnogokrat popačenke, na drugi strani pa novi izrazi, ki naj bi nadomestili določena poimenovanja, težko najdejo pot do src uporabnikov. Kakšna so bila izhodišča pri pripravi tega »slovarja« pa sem tako že pisal.

Tudi sam se strinjam, da mora biti izrazoslovje, pa kakršnokoli to že je, uporabno in ne zgolj samo sebi namen, kar pa se do sedaj prevečkrat dogajalo. Seveda moramo biti tudi uporabniki nekoliko prilagodljivi in sprejeti kako novost, ki na prvi pogled zadeve zgolj zapleta.


LP
Alex
Uporabniški avatar
Big A
Dr. Modelar
Prispevkov: 2065
Pridružen: 17 Nov 2003, 09:11
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Big A »

Pazite, da se v prizadevanjih za bolj čisti jezik ne pripeti kaj takega kot našim sosedom:

> Muž je uhvatio ženu u preljubu, te je u novinama osvanuo naslov:
> JEBNIK ZATEKAO JEBNICU S DOJEBNIKOM U KRIVOJEBU!
> U podnaslovu je pisalo:
> Nakon što je odjebao, dojebnik je najebao. :D
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Big A napisal/-a:...
Pazite, da se v prizadevanjih za bolj čisti jezik ne pripeti kaj takega kot našim sosedom
...
Alex 76 napisal/-a:...
Tudi sam se strinjam, da mora biti izrazoslovje, pa kakršnokoli to že je, uporabno in ne zgolj samo sebi namen, kar pa se je do sedaj prevečkrat dogajalo. Seveda moramo biti tudi uporabniki nekoliko prilagodljivi in sprejeti kako novost, ki na prvi pogled zadeve zgolj zapleta.
...
mihec87
Dr. Modelar
Prispevkov: 3864
Pridružen: 24 Jan 2005, 18:57
Kraj: Velenje

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a mihec87 »

Kakor hočeš samo glede zavor je ogromno možnosti oz je različno malo od modela do modela ter pogona samega modela, elektro modeli sploh nimajo več posebaj zavor saj to opravlja elektro motor..in lahko popišemo cel list zato se mi ne zdi komplicirati z kratkim sestavom ki naredi zmedo pri začetniku...

Bolj bodo čudni izrazi bolj se jih bo zavračalo...
Bomo pač modelarji uporabljali neke vrste "poklicni žargon" kjer je bolj pomembno da se govorca razumeta kot pa slovnica po knjigi, slavisti pa se bodo križali...
Modelarji smo kot trobentice,ko skopni sneg ter pride pomlad, pokukamo na plano..
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Se strinjam, kaka nedorečena zadeva lahko med začetnike vnese nekaj nepotrebne zmede, zato sem ta del umaknil.

Namen slovarja je bil ravno nasproten, da se nebi ustvarjala tako velikega razkoraka med knjižnim jezikom (ki je mnogokrat iz uporabnega stališča problematičen) in pogovornim oz. žargonom (ki pa je iz jezikoslovnega vidika problematičen) ter, da bi se dopolnilo nedorečene vrzeli (ki mimogrede tudi v angleščini in še kakem drugem jeziku niso dorečene ali najbolje rešene). Ravno zaradi tega »občasno utrujam«, ki bi si želel, v okviru začrtanih ciljev, poiskati optimalne rešitve, za to pa je potrebno čim večje sodelovanje vseh zainteresiranih.


LP
Alex
mihec87
Dr. Modelar
Prispevkov: 3864
Pridružen: 24 Jan 2005, 18:57
Kraj: Velenje

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a mihec87 »

Se strinjam,treba je iti neko srednjo pot pomoje...
Meni je včasih problem da vem angleški izraz za neko stvar, slovenskega pa ne(mi je kr mal nerodno, pa nisem ravno neki zagrizen slavist kar je tako za opazit iz postov(v šoli sem naza dobival rdeči spis zaradi pomanjkanja . ter ,))...

Pač bo trajalo ker se uporablja cel kup tujk že za osnovne dele modelov npr aileron,flap...
Modelarji smo kot trobentice,ko skopni sneg ter pride pomlad, pokukamo na plano..
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Naj zaključim s tremi reki;
Počasi se daleč pride;
Repetitio mater memoriae;
Homo doctus in se divitias semper habet.

:D

LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Cylinder Upper Cap - Zgornji vijačni poklopec
Ball End - Pritrdilno oko
Anti Rebound Foam - Protiodskočni penast vstavek
Bladder - Mehurjast pokrovček
Shock Piston - Batek
E-Clip - Zunanji E-vskočnik
Piston rod, Damper Lever (arm), Shock Absorber Lever, SHOCK SHAFT - Batnica
Shock Body - Ohišje
Cylinder Nut - Nastavitvena matica vzmeti
Silicone O-ring - Silikonski O-tesnilni obroček
Rod Guide - Puša batnice
Cylinder Lower Cap - Spodnji vijačni poklopec
Coil Spring - Vijačna vzmet
Coil Spring Seat - Sedež vzmeti
Ball End - Končnik batnice v obliki očesa
Priponke
Hi Bl.jpg
Hi Bl.jpg (35.72 KiB) Pogledano 11165 krat
Uporabniški avatar
JKSniper
Dr. Modelar
Prispevkov: 3614
Pridružen: 02 Sep 2005, 12:38
Kraj: Celje
Kontakt:

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a JKSniper »

Ball End - Pritrdilno oko
Ball End - Končnik batnice v obliki očesa

Dva različna prevoda enake besede? :D
CNC Frezanje Aluminija, medenine, lesa, karbona in umetnih materialov + Struženje kovin
3D Tisk PLA, PETG, ABS, TPU
Konstruiranje, izdelava in lotanje tiskanih vezij
www.JKTech.si
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Vsemogočna angleščina morda le ni tako vsemogočna. Isti izraz uporabljajo za oba dela, na točno katerega je bilo mišljeno pa se lahko ugotovi in konteksta. Če kdo najde v angleščini, ki tudi v marsičem ni poenotena, ustrezen izraz, kar na dan z besedo.


LP
Alex
mihec87
Dr. Modelar
Prispevkov: 3864
Pridružen: 24 Jan 2005, 18:57
Kraj: Velenje

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a mihec87 »

Ni bolje da vzamemo en izraz pa adijo..?
Modelarji smo kot trobentice,ko skopni sneg ter pride pomlad, pokukamo na plano..
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

mihec87 napisal/-a:Ni bolje da vzamemo en izraz pa adijo..?
Seveda je to mogoče. Sam sem pristaš načela, da je dobro poimenovati enake dele enako, različne pa različno, ob izhodišču, da se deli, ki imajo posamezno lastnost enako, ta poimenuje na enak način. Na tak način je mogoče na transparenten način natančno označevati dele, prav tako pa je določen način, kako poimenovati morebitne nove dele.

Tako je zaključek na batnici s tehničnega stališča gledano korektno označen kot »Končnik batnice v obliki očesa«. Če napišemo zgolj končnik, bi skupno poimenovanje šlo, izgubi pa se natančnejša opredelitev, prav tako pa končnik, kot del ohišja, ni najbolj posrečen, ali pač. Težavo lahko morebiti rešimo z možnim dodatkom »batnice«, kadar se to nanaša na ta del. Tako bi dobili
»Končnik (batnice) v obliki očesa« in »Končnik v obliki očesa«

Glede na to, da je izrazoslovje šele v nastajanju oziroma bolje določanju, vedno obstaja možnost za spremembe, bi pa vsekakor želel slišati predloge, z njimi pa tudi utemeljitve, kaj se s tem pridobi in kaj izgubi.


LP
Alex
mihec87
Dr. Modelar
Prispevkov: 3864
Pridružen: 24 Jan 2005, 18:57
Kraj: Velenje

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a mihec87 »

Bolj sem ciljal na izraz pritrdilno oko..
Modelarji smo kot trobentice,ko skopni sneg ter pride pomlad, pokukamo na plano..
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Ravno sem pogledal zapiske; oko se je predlagalo, ker se na tak način poimenujejo zaključki na napenjalnikih za plovila,... /napenjalnik oko-oko, napenjalnik oko-kavelj)

Prav tako se tako imeuje okrogel zaključek vijaka "strojni očesni vijak".

Alternativa, naš nesrečni nadglavek, ki mimogrede ni čisto enak, morda vsaj pravilen izraz za takšno tehnično pripravo v angleščini, nemščini,...
Vedno sem odprt za predloge, še toliko bolj, če so jezikovno in pomensko primerni.


LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Sprednji/zadnji nosilec tečaja obese
Spodnja ročica obese (glede na obliko npr. Spodnje prečno trikotno vodilo)
Zgornja ročica obese
Notranji sornik ročice obese glede na zasnovo z dodatkom zgornji/ spodnji
Zunanji sornik ročice obese glede na zasnovo z dodatkom zgornji/ spodnji
Vijačni zatič zunanjega/notranjega sornika ročice obese
Nosilec premnika
Premnik
Polgred preme
Vreteno premnika
Puša premnika
Zunanji/notranji ležaj vretena premnika

Nastavitveni vijak spodnjega položaja obese
Nosilec hidravličnih blažilnikov z vzmetmi

Kolesna matica
Šest-kotni nastavek pesta

Mnenja zaželena.


LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Na forumu je bila izrečena kritika nad poimenovanjem dveh pojmov.

Pnevmatika oziroma penasta pnevmatika za gumijast del nameščen na platišču
Z avtorjem se v celoti strinjam, da oba izraza nakazujeta na prisotnost zraka istočasno pa ne gre za klasične napihljive pnevmatike. Pri pripravi izrazoslovja se je razpravljalo o tem, na koncu pa je bilo sprejeto to stališče, da v splošnem v obeh primerih gre za pnevmatike, saj le te zadržujejo zrak, le da ne s pomočjo klasičnega napihovanja, temveč je le ta ujet v penasti strukturi pnevmatike same ali v njenem penastem vstavku. Ali gre za zaprto-celično ali odprto-celično strukturo v končni fazi ni bistvenega pomena.

Izenačevalnik napetosti akumulatorja, glede na kontekst se besedna zveza lahko v posameznem primeru tudi skrajša za napravo, ki izenačuje napetosti v členih akumualotrja.
Pred časom smo tudi na forumu razpravljali o tej problematiki, saj je bilo predlaganih več rešitev in kolikor je meni znano, ni bilo pripomb na končno rešitev. Nedvomno je ta primernejša od različnih balancerjev, balanserjev, ipd., saj je dovolj nazorna, jezikovno sprejemljiva, deluje pa posameznikom, ki se jim je tujka nekoliko zakoreninila, na prvi pogled morda tuje.

Vsekakor pozivam vse, predvsem tiste, ki sodijo, da izbrana izraza nista primerna, da argumentirano predlagajo boljše rešitve oz. izrazijo svoje mnenje.


LP
Alex
Uporabniški avatar
AlesZ
Dr. Modelar
Prispevkov: 3219
Pridružen: 22 Maj 2002, 01:00
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a AlesZ »

Komanda......Mislim,da je čisto primerno imenovanje "naprava za vodenje","naprava za radijsko vodenje ", tudi" RV naprava",se mi zdi sprejemljivo.Komanda ,pa ne vem........
Slika
Uporabniški avatar
miharix
Profesor
Prispevkov: 1077
Pridružen: 16 Jun 2008, 22:06
Kraj: Kamnik / LJ
Kontakt:

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a miharix »

Alex 76 napisal/-a: Izenačevalnik napetosti akumulatorja, glede na kontekst se besedna zveza lahko v posameznem primeru tudi skrajša za napravo, ki izenačuje napetosti v členih akumualotrja.
Pred časom smo tudi na forumu razpravljali o tej problematiki, saj je bilo predlaganih več rešitev in kolikor je meni znano, ni bilo pripomb na končno rešitev. Nedvomno je ta primernejša od različnih balancerjev, balanserjev, ipd., saj je dovolj nazorna, jezikovno sprejemljiva, deluje pa posameznikom, ki se jim je tujka nekoliko zakoreninila, na prvi pogled morda tuje.

Vsekakor pozivam vse, predvsem tiste, ki sodijo, da izbrana izraza nista primerna, da argumentirano predlagajo boljše rešitve oz. izrazijo svoje mnenje.
Mislim, da je vzrok za zakoreninjenje "tujke" to da, ... 8-[ SSKJ pozna besedo "balanser"
Lp,
M.

Uporabno za začetnike: https://zemljevid.miharix.eu
https://tim.izdelal.si

Revija TIM ima 60 let - Če še nikoli nisi nič objavil v TIM-u, se opogumi in napiši kak prispevek(nasveti,predelave,gradnja,tekmovanja,preizkusi...).
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

miharix napisal/-a:...
Mislim, da je vzrok za zakoreninjenje "tujke" to, da SSKJ pozna besedo "balanser".
...
SSKJ nastaja na dva načina; prvi je s pomočjo ustvarjanja novih besed ali besednih zvez katerih avtorji so skupine sestavljene iz strokovnjakov različnih profilov, pretežno jezikoslovcev. Drugi način je beleženje pogosto pojavljenih besed v različnih publikacijah, elektronskih medijih ali celo zgolj v vsakdanji uporabi. Zadnje sito za uvrstitev določenega izraza v SSKJ predstavljajo jezikoslovci, ki se srečujejo z dilemo, še posebej pri slednji skupini, ali posamezno besedo nekritično povzeti iz vsakdanjega jezika ali poizkusiti najti ustreznejši izraz. Dilema je namreč večja, kot to izgreda na prvi pogled, saj je ena od nalog SSKJ tudi, da najde, bom namenoma uporabil domač izraz, ravnotežje med beleženjem sprememb v jeziku, kot rezultat njegove živosti, na drugi strani pa ustvarjanje jezikoslovno ustreznih temeljev knjižnega jezika. Čeravno sodim, da nam mora biti SSKJ vodilo, to ne pomeni da se moramo z vsako rešitvijo, ki se v njej znajde strinjati in jo povzeti. To velja še toliko bolj, v kolikor gre za sistemsko urejanje določenega področja, kot je to primer pri poizkusu ustvarjanja modelarskega slovarja. Mnenja jezikoslovcev o potrebnosti aktivnejšega usmerjanja jezikoslovnih smernic pa so tudi močno deljena. Sam stojim na stališču, da ni napaka posamezno besedo dokaj nekritično uvrstiti na seznam, saj gre ne nazadnje za izraz, ki se dejansko uporablja, bi bilo pa zaželeno, da se v kolikor jezikoslovno ni posebej posrečen, zabeleži njegova jezikoslovna raven ter po možnosti navede ustreznega, tu pa vidim pomanjkljivost sedanjega koncepta. V kolikor bodo avtorji SSKJ zgolj beležili realno stanje, se nam namreč lahko pripeti, da bo s časoma v njem vse več tujk in popačenk, kar pa bi znalo predstavljati resen problem za obstoj lastnega jezika, saj bo to argument vseh, ki so naklonjeni vnosu tujk, tu pa so največkrat mlajše generacije, da se določen izraz tako ali tako nahaja v SSKJ.

Če torej nekoliko povzamem, nekatere besede so se znašle v SSKJ ravno zaradi tega, ker so zakoreninjene in ne zaradi svoje pretirane ustreznosti, je pa res, da dejstvo njihova uvrstitev v tovrstno publikacijo ne bo prispevala k njihovi odpravi oz. zmanjšani uporabi.

LP
Alex
Uporabniški avatar
Jure T
Razpravljalec
Prispevkov: 100
Pridružen: 08 Jun 2005, 12:40
Kraj: Grosuplje

Re: SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Odgovor Napisal/-a Jure T »

Živijo!
Pred kratkim sem govoril s g. Pavlom Magistrom, ki na opensoaring.com vodi rubriko Naš slovenski letalski jezik in spremlja tudi dogajanje v jezikoslovni temi na tem forumu. Ker je tu z navdušenjem opazil tudi besedo letalnik, lahko o ustreznosti tega pojma pove nekaj več. Prosil me je naj objavim njegov predlog in utemeljitev te besede.
...

Letalna naprava : Letalna naprava je naprava, ki je sposobna leteti v ozračju ali v vesolju,

Predlog in utemeljitev :
- Med letalne naprave štejemo vse letalne naprave, ki so izdelek človeškega uma in so namenjene kot
prevozno sredstvo za človeka, tovor ali za opravljanje še drugega koristnega dela.
- Letalne naprave so lahko upravljane z lastnim osebjem, upravljane z zemeljskim osebjem ali s pro-
gramirano, z zemlje spremljano avtomatiko.
- Poimenovanje letalna naprava je temeljno poimenovanje za leteče naprave, imenovane letalniki.

Letalnik : Letalnik je ime za letalne naprave, ki so težje in za letalne naprave, ki so lažje od zraka.

Predlog in utemeljitev :
a) - Letalniki lažji od zraka so letalniki, ki jim dvig in lebdenje omogoča statični vzgon po Arhimedo-
vemu zakonu.
b) - Letalniki težji od zraka so letalniki, ki jim dvig in letenje omogoča zaradi obtekanja nosilnih povr-
šin tam ustvarjeni aerodinamični vzgon.
c) - Vesoljski letalniki so letalniki, ki so prirejeni za let v brezzračnem in breztežnostnem prostoru.

Letalniki lažji od zraka
- Toplozračni baloni,
- S plinom, lažjim od zraka, polnjeni baloni,
- Cepelini (zračne ladje), letalniki z ohišjem in plinskimi baloni ter prostorom za potnike ali tovor ter po-
gonom za vodoravni let.

Letalniki težji od zraka
- Motorna športna, prometna in vojaška letala,
- Brezmotorna letala; letala brez motorja in zanemarljivimi sposobnostmi jadranja
- Jadralna letala; brezmotorna letala z že zadovoljivo ali z veliko sposobnostjo jadranja in jadralna sa-
movzletna letala,
- Rotokrilci ; helikopterji in žirokopterji,
- Letala s prekucnim vijakom,
- Brezpilotni letalniki,
- Zmaji ; jadralni in motorni zmaji,
- Jadralna padala,
- Letalski modeli ; prostoleteči in motorni modeli, ter jadralne in motorne leteče makete

Vesoljski letalniki : letalniki za let v brezzračnem in breztežnostnem prostoru.
- letalniki za let v vesolje in povratek na zemljo v celoti - kot raketoplan,
- letalniki za let v vesolje in povratek na zemljo le kapsule letalnika,
- letalniki za let v raziskovalne namene v vesolje brez povratka.

Tukajšnja razlaga vseh podzvrsti letalnikov ni natančno določena in popolna, vendar je za razlago predlaganega gesla »letalnik« dovolj ustrezna.

Beseda letalniki, kot poimenovanje letečih naprav je na slovenskih tleh poznana že več kot sto let. Zgodovinar dr. Sandi Sitar je v knjigi Letalstvo in Slovenci1,1985, opisal delo ing. Matije Živica, ki se je v drugi polovici 19. in v začetku 20.stoletja ukvarjal z načrtovanjem leteče naprave. Dr. Sitar je v zapisih iz tistih časov našel poimenovanje letalnik in ga v svoji knjigi uporabil na straneh 103, 107, 108, 110 in 112. Sitarjev zapis o ing. Živicu najdemo tudi na spletišču Slovenski biografski leksikon in v njem tudi besedo letalnik. Pri branju Sitarjeve knjige spoznamo, da se je poimenovanje zrakoplov, za leteče naprave lažje od zraka utrdilo že v zgodnjem obdobju letalske dobe, ime letalnik se je uporabljalo za nastajajoče letalne naprave z dinamičnim vzgonom, hkrati s temi pa je že nastajala oblika letalnika - letala, ki je malce popravljene prvotne obrise svoje zgradbe obdržala do današnjih dni.

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je skupaj s FS UL načrtoval izdajo večjezičnega letalskega leksikona v desetih knjigah. Za izbor in pripravo besedišča tega slovarja je bila zbrana delovna skupina, ki jo je vodil ing. Franc Spiller Muys. Izbrano besedje bi bilo tudi uporabljeno v nastajajočemu Zakonu o letalsvu (Zlet). Po več slišanih enakih pripovedih je bilo besedje določeno za Zlet, med njimi tudi beseda letalnik, že lektorsko (ISJ) pripravljeno še pred zadnjo državnozborsko obravnavo. Zakaj predlagatelji zakona niso sledili jezikovnim pravilom (SSKJ) verjetno ne bo nikoli priznano.

16.decembra 2003, ob svetovni stoletnici letalstva, je bila na Fakulteti za strojništvo širša prestavitev prve izmed desetih »knjig« leksikona (pogonski stroji in instalacije). Poročilu, ki ga je podal ing.Spiller je bil pridodan tudi zbirnik naslovov poglavij iz vseh načrtovanih knjig, ki je hkrati predstavljal ogrodje celotnega besedja leksikona. Vse, kar je bilo predstavljeno sta že lektorsko potrdili jezikoslovki ISJ ga. Marjeta Humar in ga.Ljudmila Bokal. Tri mesece po tej predstavitvi je delovna skupina za vedno izgubila svojo vodečo osebo. Kmalu zatem je ugasnila tudi delovna skupina in enako tudi nadaljevanje ideje o izdaji Leksikona. Beseda letalnik, namesto da bi bila vpisana v jezikovne knjige, je obtičala le v delovnih zapiskih.

Zato, ker so vse uradne ustanove dragoceno besedo letalnik prepustile večni pozabi sem že leta 2007 na Urad za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo podal vlogo za presojo vrednosti obojega besedja: v SSKJ neobstoječega, vendar v Zlet uradno uporabljenega in v »delovni skupini« oblikovanega ter že lektoriranega besedja. Očitno sem bil kot zasebni predlagatelj prenizko ovrednoten, zaradi česar v vseh letih ni bilo uradnega ali drugačnega odgovora. Enako besedilo kot na MzK je bilo poslano še na druge naslove, vendar se nihče od njih ni ocenil kot pristojnega za jezikovne zadeve.

Osrednja medijska hiša, katere izrazje najpogosteje posnemajo državljani je vsekakor RTVS, zato sem sem poskušal v slovenski prostor besedo letalnik vnesti tudi z njihovo pomočjo. Edini korak, ki ga je na vsebino vloge storil »Urad« je sklep sestanka na RTVS, kjer so bili prisotni: ga. Neli Vozelj, svetovalka direktorja televizije, ga. Ljuba Šušteršič, lektorica in prevajalka, z RTV ter dr. Janez Dular in ga. Irena Grahek Arnejčič iz Sektorja za slovenski jezik (MK).
Zaradi prikaza datuma in »omembe« besede letalnik ga v celoti premnašam semkaj:
Povzemalni zapis pogovora na RTV 28.2.2008,
…………….
Dr. Dular: Še ena tema - g. Pavel Magister v dopisih RTV in njemu meni, da se na letalskem področju (tudi v zakonu) nepravilno uporabljajo besede zrakoplov, plovilo, plovba, plovnost - namesto teh predlaga letalnik, letalo, let, letalnost (nepravilno tudi strmoglavilo > se ponesrečilo, treščilo). RTV ni Uradni list, novinarjem se ni treba strogo držati npr. izrazov v zakonu, lahko uporablja drugačne besede (letalnik je tudi že v korpusu Fida).

Ga. Šušteršič: Seznanjeni smo in se strinjamo (nejasno ostaja: šasija > ohišje, ogrodje?).
……………
Na sestanku prisotne gospe so vljudno prikimale razlagi, vendar se beseda letalnik tam niti poskusno - kjub obilici prilik - ni začela uporabljati ; v kolikor besede ni v nobenemu slovarju se takšna obljuba pozabi že v enemu samemu dnevu.

Začetek jezikovnih pogovorov o »plovbi«, ki se bo morala umakniti besedi letalnik se je začel že v drugi polovici leta 2010 na forumu spletišča http://www.opensoaring.com , v njegovi jezikovni temi Naš slovenski letalski jezik kjer 10.okt.2010 piše: » Pri plovbi, ki sem jo prekinil 3.oktobra, sem priplul do načrtov o sestavi Leksikona.« Nadalnji tamkajšnji zapisi imajo že naslov LETALNIKI. Tam je s prilogami objavljeno tudi poročilo ing. Spillerja in vse, kar je do sedaj bilo znanega.

Beseda letalnik se v člankih, pisanih za spletišče http://www.opensoaring.com dosledno uporablja že od nastanka tega zasebnega spleta dalje. Podobno počne tudi urednik drugega letalskega spletišča http://www.sierra5.net v člankih, ki jih napiše sam; v kolikor jih prenaša s strani revije Slovenska vojska, so pa vsa mokra (zračna plovila…) poimenovanja spremenjena v letalnike.
V skupino medijev, ki je besedo letalnik sprejela že pred leti spada še založba Defensor (Obramba) in njen sedanji lastnik ter urednik.

Od izobraževalnih ustanov je letalnik sprejela UL, Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu, ki izobražuje tehnologe letalskega prometa.

Slovarsko geslo letalnik (in nekaj podzvrsti letalnikov) je vpisano v Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar, SZ, Ljubljana 2009.

viewtopic.php?f=59&t=72490 Na tej strani se takoj najde dokaz, da tudi oni že poznajo besedo LETALNIK.
- Gospoda Alexa, ki se tukaj predstavlja kot profesor ne poznam, vendar ugotavljam, da tudi on, tako kot jaz, potrpežljivo razlaga : »!...Jezikovno je za osebe ki letajo oznaka letal-ec letal-ka, za neosebno oznako pa je končnica -ik.
- 24. sept.2011 je Torn4do vprašal : »â€¦ Letalnik? SSKJ ga ne pozna, pa tudi tule bi rekel da je bolj malo ljudi srečalo ta izraz. Bolj zgrešen kot jedrilica, če mene vprašate…«
- Alex mu odgovarja : »â€¦Letalnik ; ne SSKJ ga ne pozna, je pa v najnovejšem strokovnem letalskem slovarju, prav tako pa se že nekaj časa uporablja v strokovni publicistiki, le ustrezno čtivo si je potrebo izbrati, je pa vsaj po mojem mnenju posrečen izraz, ki dobro zadovolji pomenske potrebe…..«

......

Zadnja vzpodbudna novica iz Inštituta za slovenski jezik (ISJ) Frana Ramovša ZRC SAZU je, da je bila vloga za vpis gesla sprejeta, pravtako je bilo tudi že dano ustno mnenje o primernosti, saj je to besedo uporabljal Matija Živic že pred sto leti, kot tudi je bila dana obljuba za vpis. Do dejanskega vpisa besede letalnik v spisek gesel je torej le še (formalni) korak.

Lep pozdrav, Jure
Odgovori

Vrni se na Pohvale, pritožbe in pomoč uporabnikom