SLOVENSKI MODELARSKI SLOVAR - VPRAŠANJA IN DISKUSIJE

Vaše utemeljene kritike, vprašanja in problemi

Moderator: Mipo

Uporabniški avatar
denys
Freak
Prispevkov: 681
Pridružen: 06 Jun 2007, 16:23
Kraj: Koper

Odgovor Napisal/-a denys »

Alex 76 napisal/-a:Gyro gain - občutljivost odzivanja giroskopa (predlog)

Na primer avtor zgornjega teksta uporablja izraza »gain« in »sensitivity«, kot sinonima, so pa alternativni predlogi vedno dobrodošli.
Sem pogledal v slovar in najbližje bi bil gain-control -> regulacija jačanja. Morda kot predlog bi še lahko dodal "jakost popravka(popravljanja)".
Wag - nihanje repa (predlog)

Morda bi bilo boljše preimenovati v Tail wag. V slovarju sem našel "mahati, tresti z repom".
Paddle - rotorsko veslo (predlog)
V teoriji letenja helikopterja je phionix prevedel kot "stabilizacijsko krilce", izgleda bolj smiselno.
viewtopic.php?t=22525&start=0

Ostali prevodi so zame ok.
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Par let nazaj sem bil v precejšnji zagati, ko sem delal prevod navodil za neko napravo za radijsko vodenje in sicer na področju, ki mi je manj znano... Helikopterji. Bilo je še pred opisom helikopterja na našem forumu (Phonix).

Tako imenovana "swash plate", ki skrbi za ciklično in kolektivno spremembo vpadnega kota krakov, mi je delala preglavice, zato sem se za pomoč obrnil kar na nečaka, ki leti pravi helikopter, ter ga vprašal, kako so pri teoriji imenovali po slovensko ta del pomembnega mehanizma.

Sedajle se ne spomnem več, mislim da je bil naziv "opletna plošča".
Da bi se mi pri branju navodil stari modelarji helikopteraši ne smejali na ves glas (oni rečejo "swašplejt") sem v prevodu napisal kar oba izraza..nekako takole: opletna plošča (Swash Plate) in sem upal, da bosta zelje celo in koza sita! ;)

No, povratne informacije ni bilo..... :)
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Ja, BLEJDI in PEDLI... ta mi gre na smeh!

Gaspud, ka ste bulani, `k ste tak blejdi?
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

denys napisal/-a:
Gyro gain - občutljivost odzivanja giroskopa
Na primer avtor zgornjega teksta uporablja izraza »gain« in »sensitivity«, kot sinonima, so pa alternativni predlogi vedno dobrodošli.
Sem pogledal v slovar in najbližje bi bil gain-control -> regulacija jačanja. Morda kot predlog bi še lahko dodal "jakost popravka(popravljanja)".
Izraz jakost mi nekako ne navduši, čeprav je slovnično pravilen. Morda bi poizkusili z "izrazitost popravkov giroskopa"

denys napisal/-a:
Wag - nihanje repa

Morda bi bilo boljše preimenovati v Tail wag. V slovarju sem našel "mahati, tresti z repom".
V tem primeru sem se namenoma odločil za nihanje. Razlog je v tem, da sem želel poudariti razliko med tresenjem, ki ima docela drugačne vzroke, od nihanja, poleg tega pa je jezikovno podobno z vzdolžnim in perčnim nihanjem, ki ima lahko podobne vzroke. Zaradi tega menim, da naj ostane prvoten predlog, sem pa dopisal še »tail«
denys napisal/-a:
Paddle - rotorsko veslo
V teoriji letenja helikopterja je phionix prevedel kot "stabilizacijsko krilce", izgleda bolj smiselno.
viewtopic.php?t=22525&start=0
Sam sem izhajal iz jezikovnega, tu pa gre za pomensko oznako. Se strinjam z zamenjavo.


LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Swashplate - nihajna plošča (letalski slovar 1)
Swashplate - opletavka (letalski slovar 2)

Vedno je človek v zagati, ko naleti na nedoslednosti, še posebej, ko gre za strokovne izraze. Glede na to, da je »opletavka« v najnovejšem slovarju in je krajša, pomensko pa ustrezna, jo bom kot takšno tudi uvedel v slovar, Ultralajt pa je navedel še, očitno vmesno razvojno stopnjo, »opletna plošča«.

Da gospodični ne bo manjkalo barve, pa sem »krake rotorja« že zabeležil. :D

LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Sicer tokrat ne gre za tujke, vendar za razlikovanje osi in gredi.
Gred prenaša vrtilni moment, okoli osi pa se nekaj vrti. Pogonskih osi NI, so le gredi.
Prav tako ne poznamo osovin.

Mimogrede naj omenim še eno besedo, ki se velikokrat pojavlja, ni pa neposredno povezana z modelarstvom, se pa v okviro tega pojavlja, in to je izraz »post«. Kaj nimamo domačega izraza ki pomeni točno to? Kaj pravite na objava, prispevek, članek ali zapis.


LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Danes sem ponovno dodal novo skupinico izrazov.

Mar pomeni tako malo komentarjev do sedaj izraz zelo posrečenih prevodov, so le ti morda tako slabi, da si ne zaslužijo pozornosti ali je večina popolnoma ne zainteresirana.

Vsekakor upam, da bo izrazoslovje, ki bo plod skupnih naporov vzajemno sprejeto in, da se bo morda le vlagalo nekaj naporov v njegovo dejansko uporabo, tako v smislu lastnih prizadevanj, kot tudi opozarjanja novih modelarjev na ustrezno izrazoslovje. Morda celo nekaj v smislu ponosa nad dejstvom, da bi bili tako ena redkih panog z vsaj delno urejenim izrazoslovjem.

LP
Alex
Uporabniški avatar
KolarModelar
Freak
Prispevkov: 994
Pridružen: 19 Okt 2007, 15:52
Kraj: Letuš

Odgovor Napisal/-a KolarModelar »

Propeler

Propeler je strojni element, ki pretvarja rotacijsko gibanje v potisk ali vlek. Poznani so propelerji za pogon letal, kjer je medij zrak in pa tisti za pogon plovil, kjer je medij voda. Sestavljen je iz krakov (lopatic), ki na sprednji stani zajemajo medij in ga na zadnji oddajajo. Na krakih nastane tlačna razlika med sprednjo in zadnjo stranjo, to pa privede do pretoka medija. Na propeler tako po tretjem Newton-novem zakonu nastopijo sile reakcije, ki dejansko ženejo (potiskajo) plovilo.

Poznamo več vrst različnih propelerjev, ki vsak služi svojemu namenu. Razlikujejo se po številu lopatic (krakov), velikosti krakov, obliki...
Propeler ima kup geometrijskih zančilnosti, njegov zračun pa je cela znanost. Vendar pa je v praksi tako, da sta najbolj pomembna predvsem dva geometrijska podatka. To sta premer in pa njegov korak. Večinoma se obe vrednosti podajajo v inčih (colah) in ne v milimetrih.

lp, Metod
Nč bat, sam žgat...
Uporabniški avatar
tornado
Dr. Modelar
Prispevkov: 2463
Pridružen: 17 Jan 2003, 01:00
Kraj: Maribor

Odgovor Napisal/-a tornado »

Locktite - Anaerobno lepilo
Total mimo!

Locktite je naziv podjetja, ki proizvaja anaerobna lepila.
V praksi resda uporabljamo ta naziv za vsa lepila, ki so namenjena leplenju in pritrditvi vglavnem metalnih materijalov.
Dolgo časa smo uporabljali izraz ''radenska'' za vse mineralne vode. Danes vemo kaj pomeni ime Radenska. :wink:
Lp Rado
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Z zapisanim se v principu strinjam in sem se zavedal dejstva, da gre pri izrazu »Locktite« za ime blagovne znamke, sem se pa navzlic temu odločil za njegovo uvedbo v slovar iz preprostega razloga, ker se ta izraz mnogokrat uporablja kot sinonim za »Anaerobno lepilo«. K takemu pristopu me je vodila želja, da bi se bodočim prevajalcem ponudilo ustrezen izraz, ko naletijo v tekstu na tega in ne, da se favrizira posameznega proizvajalca (mimogrede imamo tudi domačega), če bi prvotnega reprosto prepisali. Primerov, ko se ime neke blagovne znamke prične uporabljati v obliki sinonima je še več, na primer alpsko mleko, lučka, ki se je uvrstila cel v SSKJ,.. seveda vse pisano z malo začetnico.
Iz tega razloga bom prvotni izraz pustil v slovarju, poleg pa pripisal, da gre dejansko za znamko, ter da se ga uporablja tudi kot sinonim. Pravi prevod bi se glasil:
Anaerobic adhesive - Anaerobno lepilo.

Hvala za mnenje.

LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Rad bi opozoril na »Kaputaž/kaputaža« , ki ima korenine v tujem jeziku ("kaput"), se pa navzlic ustreznemu slovenskemu izrazu pogosto pojavlja v tekstih.
Pravilno bi se glasilo »Okrov motorja/nosu«


LP
Alex
daddyrider
Tekmovalec
Prispevkov: 204
Pridružen: 25 Jan 2007, 10:54
Kraj: Okolica Domžal

Odgovor Napisal/-a daddyrider »

Drive Train Ratio, DTR - Notranje prestavno razmerje - to je praktično splošen izraz za prestavno razmerje, nikjer ne omenja "pozicije oz. lokacije", predvsem zato ker imaš:
Internal Gear Ratio - Notranje prestavno razmerje


Iron - železo - ali likalnik ki je tudi uporabljen v modelarstvu.
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

daddyrider napisal/-a:Drive Train Ratio, DTR - Notranje prestavno razmerje - to je praktično splošen izraz za prestavno razmerje, nikjer ne omenja "pozicije oz. lokacije", predvsem zato ker imaš:
Internal Gear Ratio - Notranje prestavno razmerje

Iron - železo - ali likalnik ki je tudi uporabljen v modelarstvu.
Likalnik sem že dodal, hvala.

Kar pa se tiče prestavnih razmerij;
Internal Gear Ratio - Notranje prestavno razmerje
Drive Train Ratio, DTR - Notranje prestavno razmerje
Primary Drive Ratio, PDR - Začetno prestavno razmerje
Final Drive Ratio, FDR - Končno prestavno razmerje
Rollout - Premik vozila z enim obratom motorja

Pri opredeljevanju prestavnih razmerij je težava, saj tudi izrazoslovje v angleščini ni dosledno.
Zato bom najprej poizkusil tehnično opredeliti kaj opisujemo.

Sklop 1 - Prestavna razmerja med »Sklopom 2« in kolesi.
Sklop 2 - Prestavno razmerje pastorka in valjastega zobnika (prva dva zobnika za motorjem)
Sklop 3 - Prestavno razmerje celotnega modela (zmnožek prestavnih razmerij »Sklopa 1« in »Sklopa 2«)
Podatek 1 - Premik vozila pri enem obratu motorja (upoštevajoč prestavno razmerje »Sklopa 3« in pogonskega obseg kolesa)

Težava nastane, ker se z istim izrazom občasno poimenujeta dva različna sklopa.
»Internal Gear Ratio« se uporablja tako v vlogi poimenovanja »Sklopa 1«, kot tudi »Sklopa 3«
Prav tako se izraz »Drive Train Ratio« uporablja za poimenovanje »Sklopa 1« in »Sklopa 3«.
Iz tega sledi, da se izraza »Internal Gear Ratio« in »Drive Train Ratio« uporabljata, kot sopomenki, natančneje »Internal Gear Ratio« je pomožni izraz.
V vlogi poimenovanja »Sklopa 1« se uporabljata, kadar je posebej omenjen tudi drug sklop sicer pa v vlogi poimenovanja »Sklopa 3«.

Pri poimenovanju sem želel slediti logiki; začetno »Sklop 2«, notranje (je del vozila) »Sklop 1« in končno »Sklop 3«, seveda se za sopomenko uporabi enako poimenovanje.

Večina prevodov ne temelji na trenutnem navdihu, temveč je bilo porabljene kar nekaj energije za iskanje najprimernejših jezikovnih in pomenskih rešitev.

V tem primeru sem se zavestno odločil, da se uporabi natančnejša oblika pomena, vendar žal zaradi nedoslednosti pri angleškem poimenovanju v celoti ne odpravlja problema pri prevajanju, zato sem vedno odprt za morebitne boljše rešitve.


LP
Alex
daddyrider
Tekmovalec
Prispevkov: 204
Pridružen: 25 Jan 2007, 10:54
Kraj: Okolica Domžal

Odgovor Napisal/-a daddyrider »

Truing - Struženje

Ta izraz se bolj uporablja za centriranje koles, največkrat v primeru, če kolo "opleta".
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

daddyrider napisal/-a:
Truing - Struženje
Ta izraz se bolj uporablja za centriranje koles, največkrat v primeru, če kolo "opleta".
Pojem »Truing« običajno povezujemo z ravnanjem platišča (zategovanje in odtegovanje naper) pri žičnih platiščih, pretežno v uporabi na kolesih in motociklih, redkeje avtomobilih. V tem primeru bi lahko govorili, da gre za »centriranje platišča«, saj gre za premikanje kolesnega obroča oz. njegovega dela, levo in desno.
Gre za poseg v platišče.
Poleg tega osnovnega pomena se uporablja, za opis posnemanja tekalne plasti, večinoma pri tovornih vozilih. Pri tem ne gre toliko za uravnoteževanje samega kolesa, kot za poravnavanje tekalne plasti, ki je bila neenakomerno obrabljena. Nekako najbolj neposreden prevod te oblike uporabe bi bil »ravnanje pnevmatike« oz. »ravnanje tekalne plasti«.
Gre za poseg v pnevmatiko.

V avto modelarstvu je v uporabi zelo podobna naprava, za rezkanje tekalnih površin pri penastih pnevmatikah. Naprava je tako zelo podobna pomanjšani in prirejeni stružnici, uporablja pa se predvsem za izenačevanje velikosti koles kot posledice različne obrabe ter tudi poravnavanje tekalnih površin

Nemci napravo imenujejo »Reifenschleifmaschine« torej »stroj za brušenje koles« Sicer je pomensko zadovoljivo izbran prevod, ni pa ravno najboljši, zato se nanj nisem oslanjal.

Med predlogi sem imel zapisanih več oblik in nekako mi je uspelo prekopirati le del predloga.
Vse skupaj bi se moralo glasiti:
Wheel Truer - Stružnica pnevmatik
Wheel Truing - Struženje pnevmatik

Natančno bi morali zapisati tekalna plast namesto pnevmatika, vendar je v tem primeru celotna pnevmatika narejena iz enake snovi, saj gre za penasto pnevmatiko, vendar menim, da te razlike ni potrebno posebej izpostavljati.

Tak jezikovni pristop sem izbral zaradi povezljivosti s še dvema napravam, ki sta po obliki in namenu nekako podobni; torej običajna stružnica in naprava za struženje statorja pri krtačnih motorjih.

Commutator Lathe - Stružnica statorja
Commutator Lathe Turning - Struženje statorja
Lathe - Stružnica
Lathe Turning - Struženje

Vsekakor se zahvaljujem za opozorilo na pomanjkljivost.


LP
Alex
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Ne vem koliko vas je opazilo, vendar seznam izrazoslovja, ki je bolj ali manj povezan z modelarstvom, se iz dneva v dan povečuje. Moram priznati, da sem glede na skromen obisk in odziv celo nekoliko bolj presenečen, kot razočaran, saj je bil cilj z njegovo pripravo narediti vsako diskusijo jasnejšo in dvigniti nivo komuniciranja na tem področju. Njegova zasnova je v celoti prilagodljiva, saj sem in še vedno spodbujam zainteresirano skupnost, da s svojimi predlogi aktivno sodeluje pri njegovem oblikovanju. Na ta način odpade običajna kritika, da je neko modelarsko besedilo bolje napisati v tujem jeziku ali z uporabo množice tujk saj, de je slovensko v celoti nerazumljivo. To je natanko toliko, kolikor ga bomo naredili sami.

Nekako me je presenetila izjava enega izmed članov foruma, da je obisk neke modelarske skupine največji dogodek na tem ali kakem drugem forumu. Čeravno se strinjam, da je tak obisk lahko zanimiv ali celo poučen, se nikakor ne morem strinjati, da je primerljiv z obilico znanja, ki je že predstavljeno na tem forumu, ne nazadnje tudi z mojim prizadevanjem za pripravo ustreznega slovarja. To so stvari, ki trajno bogatijo, ne le ta forum, temveč celotno področje Slovenije in še celo nekoliko širše, z znanjem in vedenjem o modelarstvu, vanje pa je bilo vloženo nemalo truda in energije in to zastonj, kar je dan danes prava redkost. Mar smo res tako kratkovidni, da več ne znamo ločiti plev od kakovosti pri obilici podatkov s katero nas današnja informacijska družba bombardira?
Naj vas na koncu opozorim na oddajo o akademiku Toporišiču, ki bo na sporedu danes ob 16.00 na Slo 1. Marsikaj je lahko predmet razprave, se pa v oddaji lepo vidi kakšen naj bi bil odnos do jezika.


LP
Alex
Uporabniški avatar
flesh
Profesor
Prispevkov: 1005
Pridružen: 11 Dec 2006, 22:16
Kraj: Logatec

Odgovor Napisal/-a flesh »

Alex 76 napisal/-a: Nekako me je presenetila izjava enega izmed članov foruma, da je obisk neke modelarske skupine največji dogodek na tem ali kakem drugem forumu. Čeravno se strinjam, da je tak obisk lahko zanimiv ali celo poučen, se nikakor ne morem strinjati, da je primerljiv z obilico znanja, ki je že predstavljeno na tem forumu, ne nazadnje tudi z mojim prizadevanjem za pripravo ustreznega slovarja.
LP
Alex
Se podpišem pod izjavo. Enako-podobno izjavo sem napisal v tisto temo, vendar je bila takoj izbrisana, tema pa zakljenjena. Vsekakor te občudujem ob vstrajnosti izdelave tega slovarja, se pa bojim da nas je vse skupaj že kar globoko pojedlo izražanje z tujkami...
Uporabniški avatar
Brane
Dr. Modelar
Prispevkov: 4585
Pridružen: 15 Nov 2004, 12:30
Kraj: Moste

Odgovor Napisal/-a Brane »

Alex 76 napisal/-a: Naj vas na koncu opozorim na oddajo o akademiku Toporišiču, ki bo na sporedu danes ob 16.00 na Slo 1. Marsikaj je lahko predmet razprave, se pa v oddaji lepo vidi kakšen naj bi bil odnos do jezika.


LP
Alex
Ali je to tisti akademik, zaradi katerega se Pokluka piše s Pokljuka in je Gorencem vsilil lj in nj, ker je to bolj gorensko...neee, to sigurno ni, lepše khm, bolj slovensko, ne vem, nisem dovolj poučen, morda, kdo ve, a po priimku sodeč je imel velik vpliv na Slovenščino.
Kaj bo, ko se razve, da so nekatere kopije že boljše od originalov???
Uporabniški avatar
Mipo
Dr. Modelar
Prispevkov: 3303
Pridružen: 15 Nov 2004, 11:59
Kraj: Vrtojba

Odgovor Napisal/-a Mipo »

Aleks, hvala za tvoj prispevek. Kot vidiš prekaša naše komunikacijske sposobnosti na tem področju in se držimo bolj nazaj. Tako nas hitro zanese iz resne teme v kritizerstvo.

Ostanimo pri strokovnem slovarju ter pustimo Pokluko Klukcem in Pokljuko Kljukcem.
Uporabniški avatar
Brane
Dr. Modelar
Prispevkov: 4585
Pridružen: 15 Nov 2004, 12:30
Kraj: Moste

Odgovor Napisal/-a Brane »

Morda res izpade, da sem hudo žleht, a cvetke ki sem jo omenil, mi gredo res na živce in sem čisto resno mislil s tisto Pokluko.
Kakorkoli to tudi dokazuje, da mi ni vseeno.
Realnost je pa taka: moja materinščina vsebuje tudi kako (gledano s strani uradne Slovenščine) tujko in uradna Slovenščina mi zapoveduje nekaj kar ni moja materinščina.
Kadarkoli se kdo loti nekaj urejat, je to samo korak pred tem, da se v "urejeni državi" to uzakoni. In ko se uzakoni, je uzakonjeno z vsemi dobrotami in slabostmi.
Lahko bi se razpisal in podrobno razlagal zakaj in kako, a vem da nima smisla.
Moje osebno mnenje se pač precej razlikuje od mnenja avtorja te teme. Naj bom zato tiho, naj tulim v isti rog. Po svoje imam svoje mnenje pravico izraziti, po drugi strani bi bilo najbolje biti tiho, da nebi izpadel provokator...kritizer...klukec... pa vendar je to moje mnenje.
Kaj bo, ko se razve, da so nekatere kopije že boljše od originalov???
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Ne morem govoriti v imenu drugi, za sebe pa lahko trdim, da tako na teoretičnem, kot tudi praktičnem nivoju zagovarjam pluralizem in svobodno izražanje misli, pa naj bo to skladno z mojimi nazori in mnenji ali ne, če le je diskusija na kulturnem in zadostnem intelektualnem nivoju.

Ne želim se oddaljevati od osnoven teme, zato ne bom komentiral drugega kot to, kar se nanaša na z modelarstvom povezanim jezikovnim področjem.

Sicer sem nekaj o tem že pisal pa vendar naj mi bo dovoljeno izpostaviti nekaj mojih izhodišč, zgolj v razmislek.
Zakon v varstvu potrošnikov zapoveduje, da morajo biti navodila prevedena, kar je pogojeno z uradnim jezikom in posledično sposobnostjo posameznika, da z izdelkom ravna na ustrezen način.
Uvozniki in prodajalci se zadeve lotevajo za zanimiv način. Izdelkom prilagajo navodila v tujem jeziku, poleg pa priložijo nekaj, kar marsikdaj ne zadovolji niti zakonskega standarda, kaj šele, da bi bila zadeva uporabna. Razlog za to tiči v dejstvu, da za posamezna področja pač ne obstajajo ustrezno izrazoslovje, nato pa se prevajalci in pisci pač poizkušajo kar najbolje znajti. Nekaterim to uspeva nekoliko bolje, drugim slabše, nekateri se v zadevo poglobijo, spet drugi ne. V najboljšem primeru je nek prevod sicer ustrezen, vendar je docela nepoenoten in podobno navodilo, ki ga je pripravil nekdo drug, uporablja popolnoma drugačno izrazoslovje. Posledica tega je, da tudi dobri in kakovostni prevodi in teksti ne uspejo. Kot vsi vemo, je pri prevajanju leposlovja pač stvar prevajalca, da s svojim občutkom zadane bistvo, pri strokovnih tekstih je cilj ravno nasproten, saj naj bi bila dikcija kar čimbolj jasna, temu pa večinoma prevajalci niso kos.
Nekatera strokovna področja za dosego popolne jasnosti uporabljajo latinščino, vendar je tam zadeva jasno opredeljena. Modelarstvo žal ni te sreče, saj se prekriva z različnimi področji, delno pa je tudi specifično skupaj s tem povezanimi izrazi, izrazi, in še marsikaj drugega, pa mnogokrat niso popolnoma jasni.
Moj poizkus je narediti nekaj, kar je tehnično uporabno, poenoteno in vsaj do neke mere jezikovno urejeno.
Marsikdo tudi na tem forumu prosti za slovenska navodila, vendar je žal mnogokrat tisto, kar dobi, v realnosti skorajda neuporabno. Morda bodo v bodočnosti prevajalci z ustrezno podporo le uspeli pripraviti nekaj na kar bo,o vsi lahko ponosni in bo uporabno ter poenoteno. Vsekakor se zavedam, da je navada železna srajca in marsikdo se težko prilagodi, bo pa to vedno teže.
Torej, če se vrnem nazaj na začetno vprašanje. Če ne postavimo pravil, kje bomo končali in kako potem urediti ostala vprašanja, ki so z jezikom neposredno povezana.


LP
Alex
Uporabniški avatar
brejker
Dr. Modelar
Prispevkov: 4065
Pridružen: 20 Feb 2006, 21:38
Kraj: Kamnik
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a brejker »

Če bi jaz odprl takšno temo bi se zagotovo glasila v smislu: Modelarski priročnik tujk. Da bi se videla razlika modelarskega žargona ali slenga po različnih delih slovenije. Cak (sekundno lepilo), Rudrhorn (ročka na krmilni površini ki je povezana z žico/vrvico s servomotorjem)...Pogovorno-za zabavo in kot zanimivost.
@Alex 76: Vsaka ti čast, da se spraviš letati po internetu za frazami, ki so drugim tuje. Ampak če zna kdo po forumu tipkat bi verjetno znal tudi poiskati "prevod" na internetu. Lepo, da si vzameš čas za druge.

Če lahko še malo zafilozofiram:

Vse razvite civilizacije bi morale govoriti enak jezik.

Lepo je skrbeti za zgodovino, ohranjati dediščino in biti ponosen na domovino.

A zaradi jezika nastane sama zmeda.
Primer:
http://www.youtube.com/watch?v=niQ1du2kJGM

Človek-Homo sapiens. Rasa ki dominira planetu.
Jezik je prva stvar, ki nas loči od "drugih".

Res je, da je težko govoriti o dolgi evoluciji razvoja jezika in raznolikost po kontinentih. Ampak.
Še vedno sistem vzgaja po principu: Mi smo skupaj. Držimo skupaj. Oni naj pa imajo svoje probleme. Kar je napačno in sistem je tako sestavljen od kar pomnimo.
Da. Konkurenca je dobra. Sili v razvoj. Če ne bi bilo vojn ne bi bilo gospodarskega razcveta. Itd.

Vsi bi lahko živeli v harmoniji. Sem sanjač jebiga.

Nekaj let nazaj sem imel probleme z vključevanjem na forum.
Pisal sem v domačem/osnovnošolskem žargonu in pokasiral nekaj krepkih kritik. Vredu. Ko sem pričel pisati v "pravilni" slovenščini (teorija pisnega jezika je zadnja stvar, ki bi me zanimala) sem opazil pozitiven odziv s strani drugih uporabnikov foruma.
O pravilni Slovenščini sem razmišljal tudi v šoli in pričel vedno bolj uporabljati pravilne besede in čim manj popačenk.

A ko se staram se mi zdi uporaba različnih jezikov nesmiselna.
Berem knjige,revije v angleškem jeziku ravno zaradi tega ker jih razumem. Da o naših "prevodih" ne izgubljam besed.

Pišem Slovensko ker se to po bontonu spodobi.

Mojih pet centov.
www.okarbon.eu
Uporabniški avatar
Alex 76
Profesor
Prispevkov: 1189
Pridružen: 27 Okt 2006, 08:14
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Alex 76 »

Modelarski kolegi, očitno nekateri še vedno ne razumete marsičesa, kar je povezano z nastajanjem tega slovarja, saj ta ni preprosto zbrano gradivo, ki je prisotno nekje na medmrežju, nekdo pa se je le odločil, da ga zbere. Daleč od tega. Nekateri terminološki izrazi so prepisani iz ustreznih obstoječih strokovnih slovarjev, nekateri izrazi tudi v njih niso dorečeni in se v različnih gradivih pojavljajo različne interpretacije, spet tretje manjkajo tudi v teh in so, ali bili ustvarjene na novo, ali uporabljeni iz drugih področij, ki pomensko ali jezikoslovno ustrezajo. Nekaj podobnega se je zgodilo z izrazoslovjem, ki je lastno modelarstvu in so se do sedaj za opisovanje posameznih pojmov uporabljale bol ali manj popačene tujke, ali pa kar tujke, novo izbrani izrazi so jezikoslovno in upam, da tudi pomensko, ustrezni. Za opredelitev marsikaterega pojma se je pripravilo več različnih predlogov ter se o najboljši rešitvi dodobra premlevalo. V slovarju, katerega del je že objavljen, ni bilo veliko strokovnih izrazov, ki bi bili izbrani takole z levo roko, saj ima velika večina tako ustrezno utemeljitev s čisto tehničnega kot tudi jezikoslovnega stališča.
Če mi kdo ne verjame, naj kar poizkusi pripraviti nek prevod, pa ne le prepis angleškega besedila z veznim delom v slovenščini, preprosto s pomočjo »rahlega brskanja po internetu«. To je žal utopija in zabloda, kar vedno znova dokazujejo prevodi v naših trgovinah, še posebej na področjih z manjšim krogom kupcev, kar modelarstvo nedvomno je.

Kot sem že večkrat poudaril, razlog zakaj sem se odločil zainteresirani javnosti predstaviti gradivo v tako surovi obliki tiči v preprostem dejstvu, da želim povratne informacije, torej nekaj, kar je dejansko uporabno.
Morda delujem v svojem prepričanju nekako zaverovan v svoj prav. Saj ne nazadnje tudi sem, sem pa vedno pripravljen prisluhniti argumentom drugih, vendar, kot sem večkrat že zapisal, na ustreznem kulturnem in intelektualnem nivoju. Ravno slednjega na sem bil deležne bore malo, kar očitno pomeni, da se posameznikom, ki se ne strinjajo z menoj ne da pripraviti argumentiranega sestavka ali pa jim manjka primernih argumentov.

Nikoli ne bom razumel zakaj mladi, marsikdaj pa tudi starejši, ki bi to želi biti, tako radi uporabljajo tujke tudi za pojme, ki imamo popolnoma enakovreden in uveljavljen domač izraz. Je to zgolj modna muha, manjvrednostni kompleks, preprosto neznanje, morda kaj tretjega? Naj navedem zgolj kak primer. Kaj ni Link - povezava, ni Indor - dvoranski, Off road - terenski, Off topic - oddaljevanje od teme, My 5 cent - moje mnenje, Fake - ponaredek, itd.
Dodaten problem predstavljajo izrazi, ki bi se jih dalo preprosto prevesti; na primer poglejmo izraz »Balance«
Airplane isn’t balanced - Letalo ni uravnoteženo, Battery has to be to be balanced - Iz tega večina napiše »Baterijo mora biti zbalasirana« Le v čem se eden in drugi tehnični del razlikujeta? Praktično v ničemer, zakaj torej prevoda ne izhajata iz istega jezikovnega korena in bi se tako slednji glasil Akumulator mora biti uravnotežen«? Takšnih primerov je še mnogo, kdor si jih želi ogledati, naj si le prebere slovar. Večina se s takšnimi teoretičnimi vprašanji ne ukvarja in tu pride na vrsto aktivno slovstvo na tehničnem področju. Če to delo preprosto prepustimo prevajalcem, bodo prevodi tudi v bodoče tako ubogi, kot so bili do sedaj, saj imajo slednji običajno premalo znanja s čisto tehničnega področja, niti se po večini niso pripravljeni dovolj poglobiti v področje.
Morda imam resda nekoliko previsoka pričakovanja, saj je očitno marsikateremu produktu slovenskega šolskega sistema težko pisati z velikimi začetnicami, vstaviti kako ločilo, kar vse privede do težko berljivih tekstov, ki s pomanjkljivim izrazoslovjem vse bolj postajajo neberljivi.

Zanimivo je, kako se veliko posameznikov krčevito upira napredku, ki bi oz. vsaj upam, da bo, na dolgi rok področje uredil in omogočil njegov kakovostni preskok na višji nivo.
Torej posamezniki, ki se ne strinjate z mojim konceptom ali prevodi, prste na tipkovnico in spišite prispevke v katerih boste utemeljili svoja stališča in verjemite, vsak tak prispevek bom z zanimanjem prebral in, v kolikor bodo argumenti trdni, njegova priporočila vključil v slovar. Pomanjkanje člankov, istočasno pa nadaljevanje anarhične situacije pa si lahko vsakdo razlaga po svoje.

Naj se na koncu še sam nekoliko oddaljim od teme. V nekih drugih časih se je naravnost »uživalo«, ko se je v domovini poveljevalo v tujem jeziku, pisalo z neko drugo pisavo, množice so se zbirale in protestirale, ker sojenje v domovini ni potekalo v slovenskem jeziku, itd. Takrat smo imeli čudovito priložnost, da prevzamemo nek drug jezik večje skupnosti, vendar si tega očitno nismo želeli.
Ohranjanje jezik, njegova uporaba in razvoj je počelo, katerega se mladi rodovi ne zavedajo več, saj jim vrednota le tega ni bila primerno predstavljena, sami pa nimajo občutka kako je, ko te razmere silijo v takšno izgubo. To, kar se v zadnjem času dogaja je jezikovna, vrednostna in še kaka druga asimilacija, ki je veliko bolj prefinjena, čeravno se ji ne upiramo, pa večina le priznava prisoten razkroj družbenih vrednot. Pa so za to res krivi drugi?


LP
Alex
Uporabniški avatar
tomazslo
Profesor
Prispevkov: 1369
Pridružen: 22 Jun 2010, 19:07
Kraj: Kranjska Gora
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a tomazslo »

Moje mnenje .
Vsaka čast da si nekdo vzame čas in tudi na tem področju nekaj naredi.

A vseeno mislim, da (vsaj zame) ni toliko pomembno ali uporabljamo tujke ali izraze, ki jih nihče ne rzume, ker enostavno v modelarstvu teh izrazov ne uporabljamo in se tudi z njimi ne obremenjujemo. Pa tudi na forumih ni ravno pravilo striktna uporaba knjižnega jezika, ampak pogovornega, tako pač, da se razumemo med sabo. Naše misli in aktivnosti niso v obremenitvi ali sem kaj pravilno napisal ali ne, ampak je misel o modelih, modelarjenju. Zato se bo še vedno uporabljalo tujke ali popačenke, še vedno bodo eleroni, set up, regler in podobno.

Saj pravim, še enkrat, vsa pohvala za trud in mogoče se kdaj tudi kaj prime, da bo bolj slovensko, a med nami bo zaenkrat še vedno ostal regler, ker za krmilnik jih večina niti ne ve...
GorazdK
Freak
Prispevkov: 467
Pridružen: 17 Okt 2006, 00:49
Kraj: Velike Lašče
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a GorazdK »

Alex 76, v veliki meri se strinjam s teboj. Tudi sam imam precejkrat težave s tujimi/(neobstoječimi slovenskimi) strokovnimi izrazi (in ne samo v modelarskem področju).

Besedilo strokovnega članka, ki ni iz mojega ožjega strokovnega področja, mi je mnogo razumjivejše, če so uporabljeni ustrezni slovenski strokovni izrazi, kot pa tuje popačenke in/ali tuji izrazi.

Se mi pa zdi, da bi vsaj naslednji prevod moral imeti več kot en predlog:

Balancer - Uravnoteževalnik

Če to govorimo o uravnoteženju propelerja ali modela, potem je ustrezen. Če pa govorimo o izravnanju napetosti celic v bateriji, potem bi bil ustreznejši prevod "izravnalnik (napetosti celic)" saj napetost izravnavamo. Je pa balanser krajše in udomačeno :-)


Pri Base station se ti je verjetno zapisala tipkarska napaka

Base station - baza postaja

lepše (pravilneje?) bi bilo bazna postaja


Lep pozdrav in še mnogo debat na temo slovarja, Gorazd
Odgovori

Vrni se na Pohvale, pritožbe in pomoč uporabnikom