Portal Modelarji.com

Nosilcu teme se iskreno opravičujem za offtopic, ampak glede na nivo njegovih kovinskih izdelkov si ne morem pomagat, da ne bi natipkal nekaj črk okrog laminata.

Multiaksialne tkanine so dražje, ampak jih porabiš manj in rezultat je resnično pozitiven. Ne nazadnje so glavna komponenta neprobojnih jopičev ravno posebej pletena multiaksialna platna.
Če usuješ ure in ure v rezkanje mehanizmov, v pravo pravcato po višini krmiljeno peto površinca, v flape, v nešteto filigransko izdelanih komponent, ti teh 50 ali največ 100 evrov razlike skoraj ne sme pomenit nepremostljive ovire za gradnjo trupa iz multiaksialnih tkanin in trdih polnil. Tudi trke z drugimi plovili multiaksialni laminat praviloma bolje prenese od roving tkanine.

Moj kobajagi primerjalni test prebojnosti:
Na palubi smo izrezali odprtino za stropno okno in odrezek je iz laminata 950 g biaksialno steklo-20 mm trda 100 g pvc pena, 950 g biaksialno steklo. Na voljo sem imel tudi laminat iz 420 g mate-600 g roving tkanine-420 g mate-600 g roving tkanine-420 g mate. Postavil sem ju na podlago in iz razdalje 10 m vanju z 65# lokom sprožil 35g karbonski puščici z tarčno konico.
V sendvič laminat se puščica ni prebila in ga je le deformirala, nakar jo je odbilo.
Solidni laminat iz roving tkanin in mate sem prebil ko lepenko in skoz je šla cela puščica. Razbilo je tako luknjo, da so tudi peresa nepoškodovana švignila skoz laminat.



@Tornado;
Noben ameriški hitrejši offshore gliser izdelan v zadnjih petih ali verjetno desetih letih ni izdelan iz drugih osnovnih gradiv kot iz multiaksialnih steklenih vlaken in vinilester smole, nekateri tudi iz epoksija. Pri debelejših laminatih teh 15% trdnostne razlike v vinilester in epoksidni smoli ne vpliva toliko kot pri modelih, kjer so v igri izključno tanke lupine in tu je izjemno pomembno kaj vzameš za smolo.
O gliserjih za široke množice nisem razpravljal, ti so zaradi zbijanja proizvodnih cen še vedno iz gradiv kakršna so bila v uporabi v sedemdesetih letih, ampak te kadi bi razen po ceni lahko primerjal z stiroporkoti v modelarstvu.

Jaz govorim o modelaskih čolnih in ne o ''tavelikih''.

Ampak tale je že skoraj pravi.


@RCRyder;

Ni ga papeža, ki bi tak laminat http://s1.mojalbum.com/7712951_7712992_ ... 415476.jpg v omenjenem razmerju med tkanino in smolo izdelal z roving tkaninami. Čez peno je 950 g biaksialka.

- laminat iz 1.200 g quadriaksialne tkanine in smole delan z infuzijo je debel 1 mm
- laminat iz dveh 600 g roving tkanin in smole delan z infuzijo je debel okrog 2,5 mm
Razlika v debelini je razlika v vsebnosti smole.

Razmerje, ki sem ga omenil za ročno gradnjo z roving tkaninami in mato je povsem običajno in ni nobeno nalivanje. Je delo z rakeljci in kovinskimi valjčki. Bolj na suho skoraj ne gre, ker je porozno, česar si v industriji ne moreš privoščit. Dobro, 20%-80% je tudi še vredu, bolj na suho pa redko srečaš.

Z roving tkanino ob infuziji dosežeš 60% za smolo, 40% za tkanino. Bolj na suho ne gre, pri multiaksialcih pa in še trše je.

"Slaba" stran multiaksialnih tkanin je predvsem v tem, da so laminati iz njih sorazmerno tanki in za pravo kvaliteto skoraj obvezno potrebuješ sendvič gradnjo, ali super strukturo z množico reberc, ker je sam laminat kot ena velika neuničljiva vzmet.




p.s.

Še čisto modelarsko.
Dobra primerjava se mi zdi "Vladimirjev" biaksialni karbon in enako debela roving tkanina. Zaradi manjše mase in ne morebiti trdnosti ali lepote je večino F5J modelov iz multiaksialca.
Lepo zalit laminat iz tega biaksialca tehta toliko kot laminat iz 50 g steklenke, medtem ko podobno zalit laminat iz 30 g roving karbona tehta bistveno več. Enako je tudi z "Vladimirjevim" triaksialcem in 50 g karbonsko roving tkanino.


Zdaj se pa res umikam objavam lastnika teme.

Torej, če te prav zastopim daješ tukaj povdarek na multiaksialno stekleno tkanino in ne toliko na karbon ali kevlar? No steklenka je vsekakor cenejša od karbona ali pa kevlarja. Včasih so pravili, da je karbon IN potem pa da je kevlar IN ali so sedaj spet skeklenke IN?

V tem primeru za 80 g biaksialni karbon, ter 2 ali 3 mm 75 g Airex kot polnilo, vrhnji sloj pa Samuraj ali kako se že reče tisti 50 g karbon cunji.

Že iz R&G strani je razvidna bistvena razlika masnega razmerja med vlakni in smolo za roving tkanino in za multiaksialne tkanine.

Za modele je gotovo karbon bolj "in", pa tudi cena multiaksialk sploh ni bistveno višja od roving tkanin.
Pri pravih gliserjih je karbon "in" le v posebnih dirkalnih aplikacijah, ker je tako tog, da ti dodobra premečevse glide v hrbtu in dirkanje niti pod razno ni nekaj prijetnega. Poleg tega se zaradi togosti rad lomi v mestih kjer so konice napetosti. Stekleni gliserji so precej bolj prijazni za hrbet, niti niso bistveno težji in konoce napetosti prenesejo precej več, ker se napetosti zaradi elastičnosti porazdelijo po lupini. Vseeno je multiaksialka tudi tu zakon.

Fantje se vam ne zdi da ste falili temo za to obsirno debato!!!
Predlagam da si odprete svojo temo in nehate smetit tukaj!

Komaj čakam, da bo testna vožnja te zverine

Ulala ste se pa razpisali. Kaj hočemo, to nam je v naravi, da želimo stvari izboljšati, želja po napredku, kar je edino pravilno.
Definitivno bom razmislil o teh vlaknih pri naslednjem projektilu

Nevem ali gre tole brez registracije,samo za tako barko bi moral biti tudi kak nadstandarden nosilec

Hudo všečen nosilec!!! Se že ve kakšna bo cena?

Operacija ˝Odžagaj avspuh˝ je dobila zeleno luč. Še enkrat sem ˝sfotošopal˝ izpuh, tokrat bolj točno, da sem dobil kot rezanja:



Drug teden pa naprej

Mogoče malo pretiravaš z vzporednostjo dušilca z zgornjim delom trupa
Dodaj še pokrov na sliko (isti kader slike).

Si upošteval to, da ti zna voda "hladit" dušilec ?

Z škropljenjem po dušilcu ni nič narobe. Če ga zaliva curek lahko samo stiša zvok.
Nekateri celo napeljejo cevko z vodo v zadnji del dušilca za stišanje, nekje 5-7dB.

@Mr. S2K;

Enojno rezan povratni konus zna delovat, še verjetneje bo pa prišlo do navzkrižnih povratnih udarov in posledično zmede v delovanju izpuha. V bistvu na tak način povzročiš sekanje v dveh različnih žariščnih točkah in povsod vmes v vertikalni liniji med njima. Samo tisti val, ki useka direkt v center sesalnega konusa resnično deluje, ostali valovi so kobajagi in to je izguba energije. To se pozna v razširjenem območju delovanja, vendar nikoli ne deluje odlično, pa še zajezne turbulence se lahko pojavijo tik za prelomom in to je še huje od povratnih valov z dvema žariščnicama.
Reži vsaj dvakrat, bolje trikrat in poizkusi prepričat pline, da so v lepi krivini.

Če ne verjameš si nariši izpuh in potegni "žarke" kot pri optiki in ob tem upoštevaj odbojne kote konusov.

tornado napisal/-a:Z škropljenjem po dušilcu ni nič narobe. Če ga zaliva curek lahko samo stiša zvok.
Nekateri celo napeljejo cevko z vodo v zadnji del dušilca za stišanje, nekje 5-7dB.

Na 1:1 je to videt kar stalna praksa, da voda prši skozi izpuh. Torej izgleda, da mora nekaj dušiti zvok ne pa tudi moči motorja. Za iztreljevanje raketoplanov se tudi poslužujejo vodne zavese, da delno zadušijo zvok eksplozii.

shqwarch napisal/-a:

tornado napisal/-a:Z škropljenjem po dušilcu ni nič narobe. Če ga zaliva curek lahko samo stiša zvok.
Nekateri celo napeljejo cevko z vodo v zadnji del dušilca za stišanje, nekje 5-7dB.

Na 1:1 je to videt kar stalna praksa, da voda prši skozi izpuh. Torej izgleda, da mora nekaj dušiti zvok ne pa tudi moči motorja. Za iztreljevanje raketoplanov se tudi poslužujejo vodne zavese, da delno zadušijo zvok eksplozii.

Voda se napelje v zadnji del dušilca če si na meji glasnosti. Taka predelava vzame 2 decibela glasnosti izpuhu. Namreč na dirkah ne moreš voziti, če je izpuh glasnejši od 80 dB.
Na pravih čolnih je pa glavni razlog hlajenje izpuha

raktivec napisal/-a:@Mr. S2K;

Enojno rezan povratni konus zna delovat, še verjetneje bo pa prišlo do navzkrižnih povratnih udarov in posledično zmede v delovanju izpuha. V bistvu na tak način povzročiš sekanje v dveh različnih žariščnih točkah in povsod vmes v vertikalni liniji med njima. Samo tisti val, ki useka direkt v center sesalnega konusa resnično deluje, ostali valovi so kobajagi in to je izguba energije. To se pozna v razširjenem območju delovanja, vendar nikoli ne deluje odlično, pa še zajezne turbulence se lahko pojavijo tik za prelomom in to je še huje od povratnih valov z dvema žariščnicama.
Reži vsaj dvakrat, bolje trikrat in poizkusi prepričat pline, da so v lepi krivini.

Če ne verjameš si nariši izpuh in potegni "žarke" kot pri optiki in ob tem upoštevaj odbojne kote konusov.

Sem poslal sliko v QuickDraw kjer so mi izpuh izdelali in dobil odgovor da ne bo nobene spremembe.
Me pa vseeno zanima tvoja ideja, tako da bi te prosil če bi npr. na roko skiciral kako bi bilo npr. če bi 2x ali 3x rezal, ker mi ni problem še kakšen rez narediti

Mr. S2k napisal/-a: Na pravih čolnih je pa glavni razlog hlajenje izpuha

In edino Gatlin izpuh ne vpliva bistveno na moč, vsi ostali požrejo konjev, da se ti sfrči.


Želel sem napravit skico, ampak te dni mislim na povsem druge reči in enostavno se ne utegnem dovolj preklopit na modelarstvo, da bi se spravil zraven.

Gledano iz bočnega profila bi napravil tako:
- na konusu bi odrezal enakokraki trapez tako, da bi bila daljša paralelna stranica spodaj.
- izrezan del bi okrog vodoravne osi zavrtel za 180 stopinj in ponovno sestavil izpuh. Dobil bi "krivino" z dvema lomoma.
- dolžine daljših stranic bi vzel takole: Najdaljša bi bila tista stranica, ki je obrnjena k motorju. Za 30% krajša bi bila daljša stranica trapeza in še za 30% krajša bi bila daljša stranica dela, ki gre proti dušilcu.
- vse skupaj bi zvaril na TIG in obvezno bi v lonec med varjenjem spustil argon, da bi bili zvari obojestransko gladki.

Kakšne kote vzet? Nariši si in boš ugotovil kaj ti najbolj odgovarja.




p.s.
Ker je konus seveda koničen odrezan lik ne bo trapez, to sem se šele zdaj spomnil, ampak gotovo veš na kaj mislim.

@ raktivec:
Mislil sem skico delovanja izpuha - valovanja, sama izdelava mi je jasna

Zopet se nekaj premika: priprave na barvanje





LP

Živ!
Dobro zgleda!
Resonanco pa čim nižje, v mejah normale seveda.

Zopet se je nekaj ropotalo v ˝zlobnih˝ delavnicah Mr. S2k-ja
Predstavljam še zadnji ˝update˝ za letos, potem pa celo leto nič več hahahaha

Barva se je posušila - perla zlata:




Izdelal sem tudi vse povezave. V Lindingerju sem našel dvostranski amortizerček ki je kot nalašč za blaženje motornih vibracij na servo motor. Navoj M2.5 sem na eni strani odrezal ker bom zalepil amortizerček v tulko z močnejšim M3 navojem:








Ker je tudi pokrov čolna narejen 100% iz karbonskih vlaken, je pametno postaviti anteno ven iz lupine, ker karbon deluje kot Faradejeva kletka in blokira signal.
Zato sem izdelal nosilec antene:






Zmontiran nosilec:






Detajl pokrovčka:




In pa končni izdelek:




In pa še zadnja stvar danes - aluminijasti ročki za vžig sem dodal vzmet, katera blaži sunke na prste oz. silo na vrv pri zaganjanju motorja. To sem videl pri Stihl-ovih motorkah in je super








To je to za letos

Vsem vam želim lepe praznike in čim manj razbitih modelov. Modelarski pozdrav

Mr.S2k

Mr. S2k napisal/-a:
In pa še zadnja stvar danes - aluminijasti ročki za vžig sem dodal vzmet, katera blaži sunke na prste oz. silo na vrv pri zaganjanju motorja. To sem videl pri Stihl-ovih motorkah in je super

Tole si videl?

EZ starter ?

Poznam in uporabljam že lep čas. Super zadeva

Operacija ˝Odžagaj avspuh˝ je v polnem teku. Prvi del je izgledal takole - žična erozija:














Uničil sem popolnoma nov in dober izpuh




Popolnoma ravni rezi:






Rezali smo s tako debelo žico:



Tako je dolžina izpuha ostala praktično nespremenjena

LP

Še video rezanja

https://www.youtube.com/watch?v=3mb1OUV7dn0

Čas rezanja je bil cca 10 min.

LP

Druga faza - varjenje