Portal Modelarji.com

slayer napisal/-a: Heavy duty hard core

TNX

Prišel je še zadnji kos sestavljanke - QuickDraw WTC izpuh

Zgleda ko... Bomba!

Sem ti že hotel napisat, da za letos namontiraš gor samo še drsalke pa bo... ampak glede na to kako lije

Skratka, če boš še letos testiral - HOČEM to videt

LP

Hmmmm ja... plan je bil da bom letos tudi že kakšno tekmo odpeljal... Verjemi da mene tudi muči želja po splovitvi hehehe
Motor bo tekel na suhem sigurno, v vodi upam Glede na to da sem prvi z povrtanim WYK33 vplinjačem z vgrajenim venturijem, pričakujem še kakšne porodne težave glede tega
AMPAK te obvestim v vsakem primeru
Čakam na sneg in z njim več časa, na mizi me čaka še en zelo zanimiv projekt in z njim veliko modeliranja

LP

Torej gremo naprej

Na izpuh sem privaril nosilec. Zakaj tako dolg? Da se bo dalo nastavljati dolžino krivine




Takole sem si pa zamislil gumi nosilec kateri drži izpuh na mestu :







Pa še celotna slika:





LP

Zanimivo, da ima ta resonanca na povratnem konusu večji kot kot na vlečnem. Vsaj po slikah sodeč je tako.
Ne dvomim, da ne deluje, sem pa zelo radoveden v čem je fora zamenjanih kotov na konusih?

To se ene najbolj cenjenih in zmogljivih resonanc na marine motorjih.
Vse izboljšave in testiranja se opravijo na dinamometru in v praksi. Tako, da fantje že vedo kaj delajo.

LINK QUICKDRAW

Niti za trenutek nisem podvomil v kvaliteto izdelka.
Saj so tudi konusi pravi, jaz sem zamešal. Dolgo je že tega odkar so bili zanimivi 2T mopedi.


Prav vidim, da se poleg flapov tudi višina propelerja regulira med vožnjo?
Koliko taka stvar leti in kake kotne pospeške dosega v zavoju?

Res je, pogon je servo krmiljen
Te stvari letijo 80-90 km/h. Za kotne pospeške pa ne vem, ker nisem tega nikoli računal. Dobri športni avtomobili imajo malo čez 1G v zavoju preden ga odnese, tele zadevice pa zavijejo pri polnem plinu skoraj na mestu za 180°, tako da precej več

In na kak način oceniš za koliko moraš pred zavojem potopit propeler? Vem kako to gre pri pravih malce hitrejših gliserjih in mi je prav zanimivo kako to na daljavo oceniš, saj pri pravih preveč potopljen propeler pomeni prevračanje "čez premec", premalo potopljen pa odnašanje in čez par metrov po vsej verjetnosti tudi obračanje.

Ko vidim kaj vse krmilite se mi zdi tole zadevo precej težje vodit resnično hitro kot enega poštenega pylona.

In, ker je vse tako lepo spedenano me zanima zakaj ni izdelan iz multiaksialnih tkanin. Mar ne bi bilo še trše ali lažje?

Z spreminjanjem kota/višine propelerja bom lahko korigiral obnašanje čolna. Se pravi ko zmanjkuje goriva, se težišče prestavlja nazaj, pa valovi so velik faktor, pa vsak propeler drugače vpliva na čoln, kar bom lahko popravljal med vožnjo. Pa voda in nadmorska višina - vsako jezero ima svoje nastavitve. Sem pa prvi pri nas ki imam tak pogon.
Ko je čoln pravilno nastavljen, gre v zavoj kot po tračnicah

Lupine so narejene multiaksialno. Karbon je pleten 90 stopinjsko, lege pa eno na drugo položene pod kotom 45 stopinj

Malo sem premaknil naprej RC škatlo:





LP

Gledam dušilec kako visoko je postavljen in razmišljam da bi ga prestavil nižje, ker bi s tem še dodatno znižal težišče čolna in zmanjšal vrtilni vztrajnostni moment.



Imam vprašanje - ali se bi kaj poznalo na moči, če bi prežagal zadnji konus, ga obrnil za 180° iz ponovno zavaril nazaj? Imam dostop do žične erozije, tako da bi bila dolžina ostala praktično enaka.



Tako narejene izpuhe sem že videl za 2T motorjih.

Provaj. Npr. pri Envirude, ki se uporablja tudi pri Powerboat F-1 se zaradi prostorske stiske drugače sploh ne da opraviti boljšega tuninga z resonanco.

Mr. S2k napisal/-a: Lupine so narejene multiaksialno. Karbon je pleten 90 stopinjsko, lege pa eno na drugo položene pod kotom 45 stopinj

To so še vedno navadne roving tkanine. V mislih sem imel nekaj takega. http://shop.lindinger.at/images/l87147.jpg
Zaradi lepo zloženih nitk popije bistveno manj smole kot roving tkanina.
Zaradi lepo zloženih nitk ni volzov kot v prepletajoči se roving tkanini, zato prebese bistveno večje upogibne napetosti.
zaradi ravno položenih vlaken prenese bistveno višje tlačne napetosti, pa tudi na nateg je bolj toga od roving tkanine.
Laminat z tako tkanino je specifično precej močnejši od roving tkanine in ob enaki gramaturi tkanine tudi precej lažji.
Glede na spedenanost ostalih komponent ti priporočam, da v naslednjo lupino vgradiš multiaksialne tkanine, recimo triaksialno za dno in biaksialno za palubo.


Rezanje in krivljenje konusa je možno in ne vpliva bistveno na moč, če nima ostrih kotov. To pomeni, da moraš nekajkrat zarezat, da simuliraš radius, kot odlični izdelki na sliki v prejšnjem prispevku, ob tem pa morajo ostat enaki:
- kot.
- volumen.
- dolžina središčne linije.

Zakaj toliko dviguješ izpuh? Naseda na RC prostor?

Jaz vidim problem v tej tkanini v tem da prenaša sile samo aksialno v smeri nitk. Tako so narejene karbonske lamele, ki jih uporabljamo pri ojačitvah betonov.
Ko položiš dva rovinga pod kotom 45° imaš niti na vsakih 45° naokrog po celotnem krogu, za kar bi s to tkanino rabil 4 sloje. Pri čolnih ni problem sama trdnost lupine ampak ko ti drug čoln prileti noter in naredi luknjo
Nisem še videl, da bi kdo uporabljal takšno tkanino za trupe. Gledal sem izdelavo JetSurf-ov https://www.youtube.com/watch?v=ued-lMSNkow in pa Pipistrelove aviončke pa uporabljajo enako kot jaz oz. jaz uporabljam njihovo

@ Rado:
Ja, izpuh mi nasede na rc škatlo. Drugače v živo sploh ne izgleda tako visoko kot na sliki, samo razmišljam o izboljšavah

Zdravo;


To, da pipistrel uporablja roving tkanine navkljub vsemu spoštovanju do njihovih uspehov žal ni argument o kvaliteti teh cunj. To je 50 let stara tehnologija!

Na trgu že vsaj desetletje ni novega hitrega offshore gliserja, ki bi bil izdelan drugače kot iz multiaksialnih tkanin. Tu je ena paluba iz biaksialcev med gradnjo.
Za palubo vzameš biaksialno in jo položiš pod kotom 45 stopinj na vzdolžnico. Biaksialna pomeni, da ima nitke sešite v dveh plasteh, ki sta pod kotom 90 stopinj. Taka paluba divje prenaša vse torzijske napetosti.
Za trup vzameš triaksialno tkanino, quadriaksialna ti je verjetno pretežka. Taka triaksialna tkanina veže v vseh smereh in enaka gramatura kot roving tkanina daje bistveno lažji in močnejši trup. Lahko tudi položiš dve 80 g biaksialni eno čez drugo.
Tudi direktne udarce multiaksialne tkanine bistveno bolje prenašajo od toving tkanin in ne nazadnje so posebno gosto tkane multiaksialne tkanine bistven del neprebojnih jopičev. Roving tkanina se ob udarcu razleti na prafaktorje, multiaksialc pa navadno le zabobni kot bi udaril po plehu. Bolidi F1 imajo navadno tisti prednji del nosu iz roving tkanin ravno zato, da ob trčenju z razpadom absorbirajo konetično enegijo bolida. Multiaksialci bi bili v tem primeru kot mesoreznica.

Podatek iz merila 1:1:
- za 8,65 m dolgo lupino iz roving tkanine, delane ročno gre 120 kg stekla in okrog 800 kg smole.
- za isto lupino delano z infuzijo iz biaksialca in 20 mm trde pene za palubo, ter quadriaksialca in 20 mm trde pene na bokih, ter 4 mm satovja na drsnem delu gre 180 kg tkanine, okrog 50 kg pene in 140 kg smole. V drugem primeru je trdnost dan in noč proti roving tkanini. Tudi brez pene bi bila lupina bistveno trdnejša, ne pa trša.


Če recimo uporabiš enako gramaturo take tkanine http://ezentrumbilder3.de/rg/bilder/A43118.jpg, boš precej privarčeval na smoli. Glede na trdnost je lahko vzameš vsaj 25-30% manj, pa bo lupina še vedno vsaj enako bikasta.
Laminat iz 80 g biaksialca, 2 mm trdega Herexa, 80 g biaksialca je trši, lažji in močnejši od takega iz 240 g roving tkanine.

Za šminko še vedno lahko daš na kalup eno lahko spread tow cunjo.

raktivec napisal/-a:Zdravo;


To, da pipistrel uporablja roving tkanine navkljub vsemu spoštovanju do njihovih uspehov žal ni argument o kvaliteti teh cunj. To je 50 let stara tehnologija!

Na trgu že vsaj desetletje ni novega hitrega offshore gliserja, ki bi bil izdelan drugače kot iz multiaksialnih tkanin. Tu je ena paluba iz biaksialcev med gradnjo.
Za palubo vzameš biaksialno in jo položiš pod kotom 45 stopinj na vzdolžnico. Biaksialna pomeni, da ima nitke sešite v dveh plasteh, ki sta pod kotom 90 stopinj. Taka paluba divje prenaša vse torzijske napetosti.
Za trup vzameš triaksialno tkanino, quadriaksialna ti je verjetno pretežka. Taka triaksialna tkanina veže v vseh smereh in enaka gramatura kot roving tkanina daje bistveno lažji in močnejši trup. Lahko tudi položiš dve 80 g biaksialni eno čez drugo.
Tudi direktne udarce multiaksialne tkanine bistveno bolje prenašajo od toving tkanin in ne nazadnje so posebno gosto tkane multiaksialne tkanine bistven del neprebojnih jopičev. Roving tkanina se ob udarcu razleti na prafaktorje, multiaksialc pa navadno le zabobni kot bi udaril po plehu. Bolidi F1 imajo navadno tisti prednji del nosu iz roving tkanin ravno zato, da ob trčenju z razpadom absorbirajo konetično enegijo bolida. Multiaksialci bi bili v tem primeru kot mesoreznica.

Podatek iz merila 1:1:
- za 8,65 m dolgo lupino iz roving tkanine, delane ročno gre 120 kg stekla in okrog 800 kg smole.
- za isto lupino delano z infuzijo iz biaksialca in 20 mm trde pene za palubo, ter quadriaksialca in 20 mm trde pene na bokih, ter 4 mm satovja na drsnem delu gre 180 kg tkanine, okrog 50 kg pene in 140 kg smole. V drugem primeru je trdnost dan in noč proti roving tkanini. Tudi brez pene bi bila lupina bistveno trdnejša, ne pa trša.


Če recimo uporabiš enako gramaturo take tkanine http://ezentrumbilder3.de/rg/bilder/A43118.jpg, boš precej privarčeval na smoli. Glede na trdnost je lahko vzameš vsaj 25-30% manj, pa bo lupina še vedno vsaj enako bikasta.
Laminat iz 80 g biaksialca, 2 mm trdega Herexa, 80 g biaksialca je trši, lažji in močnejši od takega iz 240 g roving tkanine.

Za šminko še vedno lahko daš na kalup eno lahko spread tow cunjo.

Zakaj toliko filozofiranja?? To je vendar model ne pa 'spejs šatl'.Pusti temo odprto za ta projekt ne pa filozofirat o neki Nasa tehnologiji...Pa brez zamere. Lp.

Na modelih se učimo.
Vse ostalo je izdelano bolje od Space Shuttla in ne deluje kot model, temveč kot vrhunski bolid.

Zanima me pa, kako se kaj gibljejo cene v primerjavi z navadno tkanino?
Meni se zdi, da ni prav poceni zato jo nekateri še zmeraj uporabljajo(kot pjanec plota).

Meni pa izgleda zanimivo tole raktivčevo raztolmačenje, da se uspe z lažjo tkanino doseči boljšo trdnost.

Tale čoln je za amreiške razmere Space shutle, vsaj kar se materijala tiče. 99% čolnov preko luže še je vedno izdelanih iz poliestra.

Hvala bogu, da si še kdo vzame čas in kaj strokovnega napiše.
Včasih je bilo takih ljudi več. Potem jih je pa dosti odšlo zaradi takšnih in podobnih izpadov, kot ga je danes doživel slayer.

Res da se je malo sposodilo temo mr s2k(sam raje vidim vmes knstruktivno debato kot pa slike in vmes posti z smeškoti).. In če lahko z drugačno tkanino doseže enako ali boljšo trdnost je to samo +(saj v tekmovalni sferi šteje vsak gram ter trdnost) in ne filozofiranje..

Ostali pač pobiramo čeljust z tal..

raktivec napisal/-a: - za 8,65 m dolgo lupino iz roving tkanine, delane ročno gre 120 kg stekla in okrog 800 kg smole.
- za isto lupino delano z infuzijo iz biaksialca in 20 mm trde pene za palubo, ter quadriaksialca in 20 mm trde pene na bokih, ter 4 mm satovja na drsnem delu gre 180 kg tkanine, okrog 50 kg pene in 140 kg smole. V drugem primeru je trdnost dan in noč proti roving tkanini. Tudi brez pene bi bila lupina bistveno trdnejša, ne pa trša.

Ta podatek o 120kg stekla in 800kg smole mi je malo čuden

Namreč pri 40% stekla smola več kot polno zalije okolico... Suh porozen laminat z največjo nosilnostjo je 60% tkanine in 40% smole. Volumsko seveda. In kljub temu, da je steklo po gostoti krepko nad smolo še precej manjka do razmerja 15% stekla, ostalo smola...

Torej je bila v prvem primeru laminacija izvedena bodisi zelo šlampasto ( s polivanjem smole preko tkanine), a še vedno je težko doseči tako razmerje. Razen z nitko in chopper gun tehniko, ki smolo kar naliva... To je bolj tehnika za izdelavo kalupov kot izdelkov...

Tisto drugo je bolj pravo razmerje, ki ga lahko dosežeš s katero koli tkanino in vakuumom.

LP