Teorija letenja helikopterja - KOMENTARJI

Akrobatski in 3D modeli
Uporabniški avatar
denys
Freak
Prispevkov: 677
Pridružen: 06 Jun 2007, 16:23
Kraj: Koper

Odgovor Napisal/-a denys » 04 Feb 2009, 07:36

To modifikacijo sem naredil na copterxu pred kakšnim mesecem. Uporabil sem kar 4 kuglice in 2 dolga vijaka. Najbolj opazim razliko pri hitrih piruetah kadar spustim ročico se rep v trenutku ustavi. Kot, da bi ruknu v steno. Sicer ni neke hudo opazne razlike pri letenju. Se pa splača, ker podaljša življensko dobo repnemu servomotorju.

Uporabniški avatar
Melly
Dr. Modelar
Prispevkov: 3879
Pridružen: 15 Feb 2007, 22:51
Kraj: Ankaran, Ocizla

Odgovor Napisal/-a Melly » 04 Feb 2009, 09:32

Protos ima že serijsko (vijak inbus M3 in M3 matico s plastiko).
lp Melly

Aj em bak!

Pulti za oddajnike.
http://forum.modelarji.com/viewtopic.php?f=64&t=71649

Phoinix
Dr. Modelar
Prispevkov: 4000
Pridružen: 27 Okt 2005, 21:19

Odgovor Napisal/-a Phoinix » 04 Feb 2009, 10:22

Melly napisal/-a:Protos ima že serijsko (vijak inbus M3 in M3 matico s plastiko).
Do neke mere ima vsak helikopter kateremu krak drži vijak in matica, namensko z večjimi kosi mase na daljši ročici pa serijsko še nisem zasledil, razen nadgraditve.


@Boeing, me veseli da se zdi tema uporabna. Čez nekaj časa jo bom updejtal thread v celoti in dodal še kaj novega. Zaenkrat bo le obstoječa tema in zbirališče podatkov, potem pa uredim v smiselno celoto.

Uporabniški avatar
Melly
Dr. Modelar
Prispevkov: 3879
Pridružen: 15 Feb 2007, 22:51
Kraj: Ankaran, Ocizla

Odgovor Napisal/-a Melly » 04 Feb 2009, 12:12

Na Protosu je namensko M3 namesto M2... in je razlika v teži obeh čisto dovolj, tako, da sploh nima potisnih ležajev v repu in se pri max. obratih rep še vedno ne zatika.

p.s. kaj je s pdf-om? Če imaš prosim na ZS.
lp Melly

Aj em bak!

Pulti za oddajnike.
http://forum.modelarji.com/viewtopic.php?f=64&t=71649

Phoinix
Dr. Modelar
Prispevkov: 4000
Pridružen: 27 Okt 2005, 21:19

Odgovor Napisal/-a Phoinix » 05 Feb 2009, 11:34

Pdf datoteko še imam, ampak je ne morem prilepit tu gor, velikost je 57MB.

Phoinix
Dr. Modelar
Prispevkov: 4000
Pridružen: 27 Okt 2005, 21:19

Odgovor Napisal/-a Phoinix » 07 Feb 2009, 21:26

Kot sem obljubil Mellyju, sem naredil približen izračun sil v repnem rotorju elektro helikopterja MSHeli PROTOS, ter kako vpliva masa vijaka, ki drži repni krak v gripu, na izravnavo aerodinamičnih sil.

Rezultati so me presenetili, pa ne zato, ker zadeva očitno funkcionira, ampak zato, ker pretiravanje z maso na kraku lahko občutno poveča radialne sile na ležaju in repni servomotor.

Melly napisal/-a:Torej
- repni krak:
razdalja od vpetja do konca = 64 mm
razdalja od težišče do vpetja kraka = 28,5 mm
masa enega kraka = 2,8 g
širina in debelina kraka = širina 22 mm, debelina 2,24 mm (na 1/3 profila)

- grip:
razdalja od središča vrtenja do vpetja kraka v grip = 28 mm
masa vijaka z matico (ki drži krak) = 1 g
dolžina vijaka z matico (ki drži krak) = ko je pritjen dolžina čez vse 19 mm

- misc:
obrati repnega rotorja = 12555 (3D) 11160 (normal)

Slika



Izračun:


Slika

Podatke za profil NACA0010 sem dobil v programu ProfiliV2, žal pa ni bilo mogoče prikazati lastnosti pri nastavnem kotu 20°, zato sem povzel podatke iz testiranj pravih helikopterjev.



Nekaj dejstev izračuna:

- Centrifugalna sila na krak (brez gripa): 22 kg normal, 28 kg 3D
- Obodna hitrost na 70% radija kraka (približni center potiska): 85 m/s normal, 95 m/s 3D
- Nastavni koti repnega kraka za primer: 0°, 10°, 20°
- Zelene vrednosti prikazujejo izračune za obrate "normal", rdeči za "3D"



Mr1 (10°) in Mr2 (20°) sta aerodinamična momenta, ki nastaneta na kraku pri normal in 3D obratih.

Mc1x (10°) in Mc2x (20°) sta momenta, ki nastaneta na kraku zaradi vijaka pri normal in 3D obratih.



Rezultati:
Zaradi boljše predstave sem za rezultate navedel maso, ki deluje na en rog za spremembo koraka repnega rotorja.


Slika[/quote]
Zgornja vrstiva predstavlja nastavni kot 10°, spodnja 20°.


V kolikor bi bila masa na vsakem koncu vijaka povečana za 1 gram, bi se sile povečale, poleg tega pa bi krak izgubil tendenco stabiliziranja. Da pojasnim ta stavek.


Slika
Zgornja vrstiva predstavlja nastavni kot 10°, spodnja 20°.


Običajen krak repnega rotorja se bo zaradi aerodinamičnih sil, če izgubimo mehansko repno komando, poravnal na ničti nastavni kot. Negativna sila pomeni, da na krak delujejo mehanske sile, ki tako močno kontrirajo aerodinamičnim silam, da bi se krak ob izgubi mehanske povezave postavil na maksimalni nastavni kot, kot ga dopušča mehanizem.
Vsi vemo, da se helikopter konkretno vrti pri izgubi pogona... polna komanda v eno skrajnost bi bila gardaland na 3 potenco.


Rezultati so, kot sem napisal za helikopter MSHeli PROTOS. Preverjeno ima T-rex 500 identične vijake v repnih gripih, tisto kar pa tu ni upoštevano je pa sam grip in posamezne mase gripa in sestavnih delov.

Uporabniški avatar
križnikm
Razpravljalec
Prispevkov: 162
Pridružen: 20 Feb 2006, 11:41
Kraj: Tabor

Odgovor Napisal/-a križnikm » 11 Apr 2009, 12:21

Pozdravljeni!

Imam vprašanje na temo avtorotacije, ki je zame res tisti bav bav... Zaenkrat nimam v bližini nobenega, ki bi lahko svetoval ali praktično pokazal, zato se obračam na vas. Zanima me kakšni negativni kot moram nastaviti pri uvedbi avtorotacije. Letim z Trexom 450. Zanima me predvsem najmanjši negativni in največji negativni kot v katerem je še avtorotacija varna. Kako je z horizontalno hitrostjo, moram biti zelo previden raje več ali manj?

Lp, Bogomir

Uporabniški avatar
Parky
Dr. Modelar
Prispevkov: 3052
Pridružen: 12 Sep 2004, 18:24
Kraj: EU-Slovenia

Odgovor Napisal/-a Parky » 11 Apr 2009, 12:36

Z 450tko je izredno težko narediti ''uspešno'' autorotacijo zaradi majhne teže, kratkih rotorjev,...
T-Rexa po mojem moraš kar pošteno ''nabiti'' negativen kot, samo pri pristanku go dodaš pozitivnega se obrati na rotorju zelo na hitro posedejo ...

Učit se na 450ki se mi zdi nesmiselno, edino če imaš polno rez. delov ;)
Lp,Borut
IksDe --->Das Hubschrauber Heli Team <---xD :car:

Phoinix
Dr. Modelar
Prispevkov: 4000
Pridružen: 27 Okt 2005, 21:19

Odgovor Napisal/-a Phoinix » 11 Apr 2009, 13:13

Kot je že Parky napisal, 400-450 klasa je izredno zahtevna za avtorotacije. Majhna masa krakov, majhna površina diska rotorja in navsezadnje s tem povezane letalne lastnosti ga naredijo zelo neugodnega. Na takem ptiču je ena od možnih rešitev da se leti z zelo visokimi obrati glavnega rotorja ter drži kot okrog 0 /-3°. Več pozitivnega ali negativnega nastavnega kota bo zelo hitro zmanjšalo obrate glavnega rotorja.

Hitrost v avtorotaciji mora bit, saj je zaradi nje hitrost padanja nekoliko manjša. Prvoten namen hitrosti pri avtorotaciji je že samo vzdrževanje in reguliranje obratov glavnega rotorja, ter v zaklučni fazi z izpostavljanjem spodnje površine rotorja, hitrost helikopterja energijsko pretvorimo v rotacijo glavnega rotorja. Poleg tega helikopter upočasnimo in nadaljujemo le še z t.i. avtorotacijo iz lebdenja, kjer obrate rotorja pretvorimo v vzgon in pristanemo.

Uporabniški avatar
križnikm
Razpravljalec
Prispevkov: 162
Pridružen: 20 Feb 2006, 11:41
Kraj: Tabor

Odgovor Napisal/-a križnikm » 11 Apr 2009, 13:49

Hvala obema za trud in odgovor!
Te dni sem malce poskušal odvzem energije motorja tik nad tlemi. Kraki so kar hitro izgubili vrtljaje in iz tega sem vedel da nimam kaj veliko manevrirati z avtorotacijo zato sem rabil strokovni odgovor preden bi se spustil v ta režim leta.
Ogledal sem si nekaj posnetkov na temo avtorotacije z 450-ko. Videl sem že dosti avtorotacij z večjimi modeli in če primerjam opažam, da je z modelom ki ga imam jaz zelo težko narediti lep dotik s tlemi.
Ni kaj o tem, bo treba vse poskusiti in čim prej urediti v leteče stanje staro 30-ko.

Hvala še enkrat in lepe praznike vama želim!

Uporabniški avatar
Parky
Dr. Modelar
Prispevkov: 3052
Pridružen: 12 Sep 2004, 18:24
Kraj: EU-Slovenia

Odgovor Napisal/-a Parky » 11 Apr 2009, 14:05

Ti sam z 30ko treniraj, če boš pa vzel malo težje blejde bo pa še malenkost lažje ;) Aja pa čimbolj konstantno ga pripelješ dol boljše je :)
Vesele praznike tud tebi.
Lp,Borut
IksDe --->Das Hubschrauber Heli Team <---xD :car:

Phoinix
Dr. Modelar
Prispevkov: 4000
Pridružen: 27 Okt 2005, 21:19

Odgovor Napisal/-a Phoinix » 11 Apr 2009, 14:24

Ostale detajle za boljšo predstavo boš našel tu:

viewtopic.php?p=180852#180852

Lepe praznike tudi tebi.

Uporabniški avatar
denys
Freak
Prispevkov: 677
Pridružen: 06 Jun 2007, 16:23
Kraj: Koper

Odgovor Napisal/-a denys » 11 Apr 2009, 21:03

Se da tudi z 450-ko. Moraš biti dobro naterniran na simulatorju ali na večjem heliju. Jaz sem se jih naučil tako:

0. Simulator do onemoglosti
1. Avtorotacija iz 50cm višine
2. iz 1m naravnost navzdol
3. iz 2m naravnost navzdol

Kasneje pa počasi iz forward flighta iz 3m višine in vedno višje. Višje kot si lažje je. Negativnega kota rabiš kar precej na začetku in malo pred tlemi zelo počasi greš v pozitivno. Priporočam ogled kakšnega videa na youtube kako izgleda s 450ko. Škode ob krešu pri slabi avtorotaciji je zelo malo ker ni obratov na rotorju. Jaz sem dvakrat moral zamenjati boom in to je to. In obvezno gorilla gear sanke ali kaj podobnega kar ne poči, ker heli udari ob tla kar močno.

Uporabniški avatar
križnikm
Razpravljalec
Prispevkov: 162
Pridružen: 20 Feb 2006, 11:41
Kraj: Tabor

Odgovor Napisal/-a križnikm » 11 Apr 2009, 21:53

@phoinix:

Še preden sem prvič poletel sem se sicer dobro poglobil v Teorijo letenja helikopterja. Dobro mi je razjasnila določene pojme, poleg tega pa razjasnila določene pojme, ki sem si jih predstavljal malo drugače - po svoje. Pohvale z moje strani in čim več takšnih tem, ki so izredno zanimive za branje in koristne v praksi.

Drugače pa sem prakticiral avtorotacijo. 20krat+ uspešno. Enkrat pa ne. Vzrok: ko sem uvedel avtorotacijo sem malo obstal, nisem pogledal lego ročice, malo pozitivnega kota in pred tlemi je pa zmanjkal vzgona. Počen linkage in rotorski krak zadel boom. Rahla poškodba boom-a in rotorskega kraka. Nobene panike, zdajle servis jutri zjutraj ponovno treniranje.
Avtorotacijo sem sprva tipal iz višine na višino.

In kaj sem se naučil iz te lekcije? Rahlo več negativnega kolektiva ne škoduje, pa dosti horizontalne hitrosti in se vse lepo izteče. Sprva sem poskušal z malo horizontalne hitrosti in niso bili nič kaj lepi pristanki. Dozdeva se mi, da z rahlim povečanjem horizontalne hitrosti eksponentno povečamo lep pristanek, seveda govorim o fazi avtorotacije tik pred flarom.

S5ABL1
Začetnik
Prispevkov: 47
Pridružen: 29 Sep 2007, 10:55
Kraj: Trebnje

Re: Teorija letenja helikopterja - KOMENTARJI

Odgovor Napisal/-a S5ABL1 » 05 Feb 2015, 17:12

Lp sem še bolj začetnik in ko sem tole prebral mi je veliko stvari bolj jasno.dobil sem tudi odgovor zakaj se mi tresejo oprnice,
Še malo po treniram z opornicami potem pa stran in pristajanje na sanke.

Odgovori

Vrni se na