Letenje, osnove jadranja

Debata o izredno popularnih tekmovalnih jadralnih modelih z elektropogonom (F5J-400, 7 in Unlimited)

Moderatorji: Pisanelirossi

Uporabniški avatar
rock
Freak
Prispevkov: 596
Pridružen: 28 Avg 2001, 01:00
Kraj: Celje
Kontakt:

Letenje, osnove jadranja

Odgovor Napisal/-a rock » 27 Sep 2005, 10:32

jholc napisal/-a:.....
Naveliko se res mogoce debatira o motorjih, pogonih... se da kaj izracunat, pa ocenit....pa naj kdo napise kaj o tem kako lovi "nulce", zreglirati model.... ali si upa kdo to napisati in povedati vsem od najmlajsih pa do tistih ki imajo ze nekaj izkusenj. Napredek je povezan s tem da to kar ves poves, potem pa razvijas naprej in frajer je tisti ki pove vse in ve kako naprej....
Forum http://www.msm-rc.net/forum/viewtopic.p ... o+jadralci lansko leto, tekst napisal Samo3D:

SporočiloShranjeno: 03.05.2004, 12:16

Živjo!

Napisal bom nekaj besed o letenju samem in ne o pogonih, konstrukciji,...
Opozoriti moram, da so spodnje besede le informativne narave, plod mojih izkušenj in opažanj in imajo bore malo znanstvenih osnov.

Kot smo že ugotovili, je najpomembnejša stvar dobiti na štartu čim večjo višino, da lahko v miru iščemo vzgornike.

Vzgorniki; to so zanimive in muhaste zadeve, ki jih na žalost ne vidimo.

Pa nekaj besed namenimo termičnim vzgornikom, ki so za našo kategorijo najbolj aktualni. Nastanejo zaradi različne segretosti tal. Ko je razlika temperature dovolj velika, se toplejši zrak od tal odlepi in se prične dvigati. Najlažje si je predstavljati vzgornik kot balon toplega zraka, ki ima določene meje, npr. krogla, ki se dvigiuje v zrak in potuje z vetrom, dobesedno kot balon. V resnici so to nepravilne gmote, v katerih se zrak vrtinči, menja in počenja vse mogoče. Lažje si je predstavljat balon. To je seveda osnovna razlaga, o tem bi lahko napisali cele bukve, a to ni osnovni namen tega posta.

Kako jih opazimo? Recepta za to seveda ni. Najlažje opazimo različne pojave, ki nam lahko namignejo, da je vzgornik prisoten. Najbolj opazni indikatorji dviganja (ID) so ptiči. A ne samo velike ujede, ki krožijo visoko na nebu. Ponavadi iščemo vzgornike nižje pri tleh. (Spomnite se na balon; pod balonom ni več dviganja, nad njim tudi ne). Pomembni ID so mali ptiči; vrabci, lastovke, ki se lovijo nižje pri tleh in lovijo mrčes. Seveda se raje zadržujejo v vzgornikih, ker tam porabijo manj energije za letenje. Opazujte, kje se zadržujejo in poskusite srečo. Potrebno je samo veliko treninga in opazovanje okolice.

Druga pomembna stvar so nepravilnosti na terenu. To so hiše, drevesa, preorane njive ipd. Največkrat so te ovire dobri generatorji dviganj in se splača poskusiti srečo nad njimi. Seveda je potrebno biti pazljiv, da se model ne sreča s katero od teh ovir (sprednji rob krila je pri jadralnih modelih namenjen zaletavanju samo z zrakom icon_lol.gif ).
Torej, splača se še pred pričetkom letenja dobro pregledati teren, ugotoviti smer vetra in nekako oceniti, kako bodo vzgorniki potovali čez letališče (letališče imenujem letalni prostor), kje bodo turbolence. Seveda je potrebno potem te ugotovitve tudi preizkusiti. Naj vam ne bo nerodno vzeti list papirja in si opažanja in ugotovitve zapisati. Skoraj nič časa ne porabi, lahko pa kasneje vidiš, pri katerem vetru "drži" kateri del letališča.

Naslednji ID pa so zadeve, ki jih "zavohamo", ko smo z modelom že dobro uleteni, ko nam ni več potrebno skoncentrirano upravljati modela, ampak imamo čas z enim očesom in kot bomo kaseje videli s celim telesom opazovati, kaj se dogaja okoli nas:
Če trava ni pokošena, se dviganje vidi kot rahlo vzvalovanje trave, tik po košnji dviganja privzdigujejo nepobrano suho slamo s tal in podobne zadevščine, ki bi lahko bili ID. Pomembne so izkušnje. Naj vas ne bo strah poskusiti. Če se dogaja nekaj, kar ni tako kot je povsod drugod, je to ID.

Potem pa so tu še ID, ki se vam bodo mogoče zdeli malo privlečeni za lase, pa vam povem, da ni tako. Vse tele zadeve izhajajo iz 3 letnega metanja HLG ja v zrak in divjanja po travniku dobesedno cele dneve.
Letite v kratkih hlačah in rokavih, če to dopuščajo temperature! Zakaj? A se mi je utrgalo? NE. Ko v čistem brezveterju začutiš na dlačicah rahel piš, ko se ti malo naježi koža, ko se ti zazadi, da bi lahko to bilo to. To je ID.

Po mojih izkušnjah največ pridobiš, ko se pobiraš iz 10 metrov po par minut, ko narediš 3 zavoje 5 metrov nad tlemi in pridobiš 15 sekund. To so dragocene izkušnje tako kar se tiče tehnike letenja, spoznavanja modela in prepoznavanja dviganj.

Pa še par besed o tem, kako prepoznaš, da je model v dviganju, ko smo visoko nad tlemi in se ne vidi, ali je v dviganju ali ne. Da to ugotovimo, moramo dobro poznati model, kako reagira na sunek vetra, kako reagira na dviganje. Kako to ugotovimo? Pobiranje pri tleh nam da odgovore na vsa ta vprašanja.

Ponavadi dobro zregliran model, ko prileti v dviganje rahlo povesi nos in prične pridobivati hitrost. (sunek vetra mu nos dvigne in pobere hitrost). Pričnemo z rahlim kroženjem. Potem pa sledi test: V dviganju modela skoraj ne moramo prevleči. Med kroženjem poskusimo zmanjševati hitrost in spet nam pride prav poznavanje modela. Če po na palici čutimo, da bi moral model omahniti, a ni, potem smo skoraj gotovo v dviganju. Nadaljujemo s kroženjem in čez čas na podlagi višine vidimo, če so bila naša opažanja pravilna.

Zapuščanje dviganja: Najbolje je, če v dviganju naberemo nekaj hitrosti in s to hitrostjo zapustimo dviganje; namreč veliko možnosti je, da bomo naleteli na spuščajočo zračno maso, ki ponavadi spremlja dviganje in jo je dobro preleteti čim hitreje.

In še en nasvet: Dviganja poskusimo iskati proti vetru, da se pri neuspehu lažje vrnamo domov. Seveda se splača narediti izjemo, če vidimo močan ID in iskati z vetrom.

Torej glavne stvari ki jih je potrebno vedeti; opazuj, kaj se dogaja okoli tebe, spremljaj smer vetra (sprememba smeri vetra je tudi ID!), napni oči, nasrši vse čute, če se ti zdi, da bi nekje lahko bilo, probaj, desetkrat ne bo, enajstič bo dviganje in ni lepše nagrade za modelarja, kot je tisto dviganje, ki si ga sam poiskal, ne da je dviganje našlo tebe. S časom po veliko štartih, se boš naučil brati dviganja in jih izkoriščati.

Mnogim, ki ste tale post prebrali se zdi verjetno utrujanje. Mislim pa, da bodo začetniki in bodoči tekmovalci med vsemi nasveti našli tudi kakšnega, ki jim bo pomagal pri letenju. In če jim uspe najti le eno dviganje več je namen dosežen.

Naslednjič: O pristankih

L.P. Samo

Uporabniški avatar
marko fujan
Tekmovalec
Prispevkov: 350
Pridružen: 20 Maj 2004, 09:23
Kraj: Medno
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a marko fujan » 27 Sep 2005, 11:37

=D> =D> =D>

LP Marko
MODELARSTVO PRAVI HOBI ZA DUŠO
Kar ni na internetu ne obstaja.

Uporabniški avatar
tone vidensek
Dr. Modelar
Prispevkov: 2008
Pridružen: 21 Nov 2005, 20:04

Letenje-osnove jadranja

Odgovor Napisal/-a tone vidensek » 28 Jan 2006, 18:17

Ta članek ki ga imate na začetku naj vsak modelar v tekmovalni sezoni 2006 fotokopira,ima s seboj vedno,spi z njim in ga zna na pamet,z mano vred. 8)

Uporabniški avatar
pegasus
Dr. Modelar
Prispevkov: 2814
Pridružen: 14 Okt 2002, 01:00
Kraj: http://jure.pecar.org/prodam/index.html
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a pegasus » 24 Maj 2006, 19:51

Vkolikor smo pripravljeni žrtvovati nekaj udobja in leteti v deževnem vremenu ... imamo čudovite "ID-je", ki jih povzroča transpiracija (izparevanje vlage iz vegetacije) ali po domače "tiste megle nad hosto". Taka megla nam zelo lepo oriše razsežnosti in zmogljivosti dviganja, dodaten bonus pa je, da je v deževnem vremenu ponavadi zelo malo ali nič vetra. Tako se lahko v miru učimo sukati balnočke ... pozor samo na vodo v komandah in/ali elektroniki ter bližino dreves ;)

PrimožR
Razpravljalec
Prispevkov: 74
Pridružen: 14 Jul 2005, 12:47
Kraj: Lenart-Maribor
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a PrimožR » 25 Maj 2006, 15:23

pegasus napisal/-a: Vkolikor smo pripravljeni žrtvovati nekaj udobja in leteti v deževnem vremenu ... imamo čudovite "ID-je", ki jih povzroča transpiracija (izparevanje vlage iz vegetacije) ali po domače "tiste megle nad hosto". Taka megla nam zelo lepo oriše razsežnosti in zmogljivosti dviganja, dodaten bonus pa je, da je v deževnem vremenu ponavadi zelo malo ali nič vetra. Tako se lahko v miru učimo sukati balnočke ... pozor samo na vodo v komandah in/ali elektroniki ter bližino dreves
Pol bi v dežju tud bla neke vrste termika? Je možno prosim kaj več povedat o tem, ker mi ni najbolj jasno oziroma ne vem kako je to mišljeno

Uporabniški avatar
pegasus
Dr. Modelar
Prispevkov: 2814
Pridružen: 14 Okt 2002, 01:00
Kraj: http://jure.pecar.org/prodam/index.html
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a pegasus » 25 Maj 2006, 16:48

Ni termika v klasičnem smislu, je pa dviganje in to zelo jasno nakazano. Največ zveš o tem recimo ob kakem večernem sprehodu po popoldanski nevihti. Če so temperature in nasičenost zraka z vlago pravšnje, se v gozdu ustvarja megla, ki se iz nekega razloga dviga. Morda gozd bolj ohrani toploto kot okolica? Nevem ... Bistvo se mi zdi to, da imamo dviganje, ki je jasno nakazano.

Uporabniški avatar
pegasus
Dr. Modelar
Prispevkov: 2814
Pridružen: 14 Okt 2002, 01:00
Kraj: http://jure.pecar.org/prodam/index.html
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a pegasus » 23 Avg 2006, 00:02

Če vam angleščina ne dela težav, vam priporočam branje RC Soaring Digest, kjer so med drugim v letniku 90 na enostaven in razumljiv način podane teoretične osnove (polarni diagram, reynolds, vitkost, ...) in osnove termike, dviganj in njih iskanja ter izkoriščanja.V prvi številki letnika 2003 je proti koncu odličen prispevek o trimanju jadralnih modelov, v četrti pa na strani 15 in 16 prispevek z nasveti, kako izboljšati naše letenje. 2004/3 ima zanimiv prispevek na temo upora med kroženjem, 2004/4 pa na temo stabilnosti pri majhni hitrosti.
Zadnjič spremenil pegasus, dne 09 Okt 2006, 22:39, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
pegasus
Dr. Modelar
Prispevkov: 2814
Pridružen: 14 Okt 2002, 01:00
Kraj: http://jure.pecar.org/prodam/index.html
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a pegasus » 02 Sep 2006, 23:59

Že nekaj časa se namenjam spisati prispevek na temo jadranja. Dva tedna pred DP 2006 sem porabil izključno za letenje čez dan in študiranje RCSD čez noč, sedaj pa bi rad z vami delil opažanja in izkušnje. Imejte to kot zapiske začetnika, ki šele odkriva kvalitetno jadralno letenje in je mnenja, da se o letenju da marsikaj napisati. Vsakršni komentarji so dobrodošli, seveda pa pričakujem, da bo kdo kaj dodal samoiniciativno.


Na večih mestih v RCSD je moč prebrati: "Thermal soaring is all about energy management". Pri letenju je to kar treba imeti v mislih in zato biti nežen, kot se le da.


Trim

Cilj: Model mora leteti sam v vseh zahtevanih režimih leta. Manj ko drmamo krmila, manj energije razsipamo po zraku.

Začnemo s položajem težišča, ki ga priporoča proizvajalec. Naletimo nekaj ur in ugotavljamo, če nam "paše". Poskusimo težišče počasi pomikati nazaj (ali naprej) in opazovati spremembe v letu.

Če imamo "domač" model in nimamo nekega priporočenega položaja težišča, začnemo z njim nekje na 1/3 do 1/4 globine krila. Bolj natančno lego določimo z znanim "dive test"-om: model z varne višine naženemo navzdol nekje pod kotom 45 stopinj. Če model ostro zavije navzgor, je težišče preveč naprej, idealno za začetek je, če se le blago izvleče iz strmoglavljanja, za tekmovalne nastavitve pa, če nadaljuje pod istim kotom. Če kot povečuje, je težišče preveč nazaj. Pa previdno, da vas ne dobi flutter :)

Če povzamem pisanje v RCSD 2003-01, so naslednji fini testi nekako taki:

Če hoče model v kroženju povečevati naklon, je težišče preveč nazaj.
Če model v kroženju zmanjšuje radij kroga, je težišče preveč naprej.

Znanosti okoli mixov na oddajniku se še ne bom loteval, ker moj oddajnik pozna zgolj osnovne, ostale pa moram mixati v glavi. To niti ni tako hudo, bolj hudo je, ker ne pozna faz leta ali režimov. Te je težje ročno ujeti vsakič enake ...

Torej faze leta. Te so hudo koristne za naslednjo vajo.

Preden se začnete kratkočasit z iskanjem in pobiranjem termike, naštudirajte letenje modela pri različnih hitrostih. Izberite si neko hitrost in vozite model naravnost in v kroženju ves čas z isto hitrostjo. Bodite pozorni na propadanje modela. Posebej raziščite območje hitrosti blizu minimalne hitrosti, ko vam model omahne. Ko to vajo izvajate v vetru, se zavedajte, da je za model pomemben t.i. IAS (indicated air speed, torej hitrost, kakršno jo izmeri instrument na letalu), mi s svojega stojišča na tleh pa vidimo t.i. GS (ground speed, relativno hitrost modela glede na tla oz. nas). Glede na obnašanje modela sklepajte na hitrost vetra in skušajte v mislih to hitrost odšteti pri letu v veter in prišteti pri letu z vetrom, tako da bo IAS približno konstantna.

Čemu?

Oglejte si grafikona v RCSD 1990-01 na straneh 8 in 10. Prikazujeta polaro jadralnega letala in hitrosti, ki nas v njej posebaj zanimajo. (Kaj in kako s polarami bi prosil koga, ki ima več aerodinamične teorije pod seboj, da se malo razpiše) Za nas najbolj zanimivi sta ti dve, ki sta prikazani: hitrost najmanjšega propadanja in hitrost najboljše finese (hitrost, pri kateri model preleti najdaljšo razdaljo iz neke višine). Obe lahko izračunamo iz dimenzij in lastnosti našega modela z ustreznimi programi (katerimi vse?), še vedno pa jih moramo znati ujeti tudi v zraku. In tu pridejo prav režimi na oddajniku: dva režima lahko takoj nastavimo za konfiguracijo modela pri letenju s tema dvema hitrostima. Hitrost najmanjšega propadanja bomo seveda uporabljali v termičnih stebrih, da bomo maksimalno izkoristili dvigajoči se zrak, hitrost najboljše finese pa bomo uporabili pri prečesavanju terena v iskanju dviganja. Ponavadi uporabljamo še tretji režim, popularno imenovan "speed mode", ko model nastavimo za še večjo hitrost od hitrosti najboljše finese, za potrebe "bega" iz območij spuščajočega se zraka, ko smo pripravljeni žrtvovati nekaj več višine za to, da termični steber "tam čez" dosežemo prej in zato višje. Glej tudi RCSG 1990-02, stran 14.

Uporaba flapov

Odklon flapa poveča ukrivljenost krila, poveča vzgon in poveča upor. S stališča "razmetavanja z energijo" je zato potreben premislek, kdaj in za kaj ga uporabiti. Lahko v katerem režimu leta bolje izkoristimo s flapom povečan vzgon in nas povečan upor še ne moti preveč? Oglejmo si grafikon v RCSD 1990-04 stran 14. Vidimo, da zadeva utegne biti aktualna okoli hitrosti najmanjšega propadanja, kjer nam utegne pomagati izkoristiti šibko dviganje. Kakšni naj bodo odkloni? Ponovno začnite pri proizvajalčevih predlogih in nato eksperimentirajte z malce večjimi in malce manjšimi ter opazujte, kaj počne model.

Kroženje

V RCSD 2004-03 si oglejte, kaj se dogaja z uporom po razponu krila pri nekem nagibu oz. med kroženjem. Ugotovite, da z večanjem nagiba upor narašča in je največji pri 45 stopinjah, zato če vam le omogoča steber, krožite blago. Kar seveda ne pomeni, da dajte modelu polno smer in kontra elerone, da bo plosko krožil ...


Za vse tole porabite 30-50h v zraku. Začnite z dnevi brez termike in razburkanega ozračja, torej zjutraj pred sončnim vzhodom ali zvečer po sončnem zahodu. Ko ste mnenja, da se model obnaša zadovoljivo v vseh režimih, poskusite za letenje izbrati rahlo vetroven dan. Ugotovili boste, da ste napravili kar nekaj sprememb, zato spet počakajte na naslednje primerno "trim vreme" in preizkusite, če spremembe še vedno "štimajo". Kombinacij težišče - vpadni kot krila - odklon flapa je za vsak režim posebej kolikor hočete.

Vkolikor imate oddajnik, ki zna delati z režimi, izpilite nastavitve za vsak režim posebej. Ko ste z njimi zadovoljni v vseh vremenskih pogojih, se lahko začne tekmovalna žurka - 1min priprave + 15min turnus mp3 na repeat pa lepo cel dan 8)
Pri samostojnem letenju smo vse prehitro zadovoljni z našim pilotiranjem, zato je veliko koristneje (in prijetneje) trenirati v družbi ali redno hoditi na tekme, kjer se dejansko lahko primerjamo z drugimi in ocenimo naše znanje.
Zadnjič spremenil pegasus, dne 13 Sep 2006, 12:37, skupaj popravljeno 2 krat.

Uporabniški avatar
PRIMOŽ
Razpravljalec
Prispevkov: 131
Pridružen: 06 Maj 2005, 20:58
Kraj: Hrastnik

Odgovor Napisal/-a PRIMOŽ » 03 Sep 2006, 10:05

=D>

l.p.

Primož
LMD Kanja
Hrastnik

Uporabniški avatar
MC GAYVER
Profesor
Prispevkov: 1973
Pridružen: 12 Dec 2002, 01:00
Kraj: lj
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a MC GAYVER » 03 Sep 2006, 10:36

Pol bi v dežju tud bla neke vrste termika? Je možno prosim kaj več povedat o tem, ker mi ni najbolj jasno oziroma ne vem kako je to mišljeno
Visoko rastlinje sploh če je zgoščeno (gozd) se preko sončnega dneva segreje bolj kot okolica in to toploto ljubosumno hrani :evil: , ko sonce zaide in se ozračje ohladi pa tudi gozd ne more več zadržati te toplote (večerna termika) in te trenutke je res vredno ujeti z jadralnim modelom :D

Pojav, ki ga je opisal pegasus je pa podoben, oziroma nastane iz istega razloga, namreč ploha, ohladi ozračje in iz gozda se prične dvigat topel akumuliran zrak, ker pe je prisotna tudi voda (dež) se velikokrat vse skupaj vidi kot dvig meglc.

Direktni odgovor na tvoje vprašanje je DA tudi v dežju je "termika" vendar ne v dolgotrajnem :evil:


pegasus napisal/-a:

Na večih mestih v RCSG je moč prebrati: "Thermal soaring is all about energy management". Pri letenju je to kar treba imeti v mislih in zato biti nežen, kot se le da.


Trim

Cilj: Model mora leteti sam v vseh zahtevanih režimih leta. Manj ko drmamo krmila, manj energije razsipamo po zraku.
K temu delu bi dodal svoja opažanja na raznih tekmah in skupinskih letenjih.
Veliko pilotov namreč nima nastavljene ustrezne diference hodov na eleronih, pač postavi se nek odnos npr 50% in to je to, pa ni, tukaj nastajajo velike "izgube" pri kroženjih in zavojih.


@pegasus

=D> =D> =D>

Le tako naprej [-o<

Uporabniški avatar
ANDRAŽ
Razpravljalec
Prispevkov: 199
Pridružen: 10 Jun 2006, 18:05
Kraj: Kamnik

Odgovor Napisal/-a ANDRAŽ » 03 Sep 2006, 18:17

K temu delu bi dodal svoja opažanja na raznih tekmah in skupinskih letenjih.
Veliko pilotov namreč nima nastavljene ustrezne diference hodov na eleronih, pač postavi se nek odnos npr 50% in to je to, pa ni, tukaj nastajajo velike "izgube" pri kroženjih in zavojih.


@pegasus

=D> =D> =D>

Le tako naprej
=D> =D> Popolnoma prav!!
Ko sem jaz probal jadrati na ta način ( dolge ravne linije in malo zavijanja) sem jadral veliko dlje kot ponavadi, čeprav takrat ni bilo bogve kakšne termike.
Lp Andraž
modelarstvo je ta bol'\:D/ - Bolje izpast glup nego iz aviona.

Uporabniški avatar
pegasus
Dr. Modelar
Prispevkov: 2814
Pridružen: 14 Okt 2002, 01:00
Kraj: http://jure.pecar.org/prodam/index.html
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a pegasus » 09 Okt 2006, 22:48

Še dve povezavi, ki sem jih mislimda zasledil tudi že na tem forumu: Thermal surfing part 1 in part 2.

Še štirje članki (teh pa še nisem videl) na tem klubskem sajtu pod "Training materials", kjer lahko preberete tudi, kako vam krave kažejo termiko :lol:

Super prispevek o trimanju jadralnega modela (in zakaj dive test ni zadosti dober) in par enačbic na temo, zakaj se nam zdi, da večji modeli letijo počasneje.
Zadnjič spremenil pegasus, dne 11 Okt 2006, 21:03, skupaj popravljeno 3 krat.

Uporabniški avatar
MC GAYVER
Profesor
Prispevkov: 1973
Pridružen: 12 Dec 2002, 01:00
Kraj: lj
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a MC GAYVER » 10 Okt 2006, 09:40


Uporabniški avatar
jernejk
Profesor
Prispevkov: 1116
Pridružen: 02 Apr 2005, 23:29
Kraj: Kranj

Odgovor Napisal/-a jernejk » 01 Apr 2008, 19:29

Živjo,

danes sem prezračil model (1800mm, 660g) v relativno močnem severnem vetru. Nastal je graf, katerega del je viden spodaj.

Šlo je gor in dol, kot na vlakcu smrti, pri tem pa mi je model vedno najprej močno dvignil nos, potem pa omahnil, praktično povsem prevlečen.

Težišče niti ni tako zelo nazaj... v mirnem ozračju je model povsem stabilen, nisem pa še trimal in iskal "sladke točke".

Zanima me, kako je v takih razmerah treba reagirati na obnašanje modela? Je treba takoj, ko model dvigne nos, odgovoriti z višino od sebe? Bi moral že tako ali tako leteti s trimom par klikov od sebe?

Lp
J
Priponke
sever.png
sever.png (87.19 KiB) Pogledano 8867 krat

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5007
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Odgovor Napisal/-a raktivec » 01 Apr 2008, 20:11

Kak dodaten gram in kot si že sam zapisal natriman za hitrejši let. Ne smeš dovolit, da zapumpa, temveč vedno odreagiraš v spodnjem delu krivulje, da obdržiš hitrost.
Včasih ob dodatni masi pomaga tudi težišče malce nazaj, ravno dovolj, da model ne dviguje nosu, temveč ga celega dviga in spušča. To je najbolj učinkovito ob pendel višincu.

Sicer je bil danes tudi pri nas nek čuden odsekan veter, ki mi je izdatno premetaval 3 kg težak model z nad 50 g/dm2 krilne obremenitve.
lp
Sašo

Uporabniški avatar
jakc94
Freak
Prispevkov: 588
Pridružen: 28 Okt 2007, 23:28
Kraj: Domžale
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a jakc94 » 03 Apr 2008, 19:49

Nisem vedel kam naj dam pa bom kar tule:
Zanima me če je možno da bi namesto smeri na repu uporabljal elerone?
Lp
Lep pozdrav
Jaka

www.jakasworld.com

Uporabniški avatar
Longi
Tekmovalec
Prispevkov: 323
Pridružen: 26 Avg 2005, 17:01
Kraj: radovljica

Odgovor Napisal/-a Longi » 03 Apr 2008, 20:08

Načelno ja.Saj letijo avijoni samo s smernim krmilom,nekateri pa samo z eleroni.
Je pa tako,da se smerno krmilo uporablja za sukanje okrog navpične osi,eleroni pa za okrog vzdolžne osi.Kombinacija obeh pa uvede letalo v pravilni zavoj,brez kakršnihkoli glisad oz. bočnih drsenj.

Lp Longi

Uporabniški avatar
jakc94
Freak
Prispevkov: 588
Pridružen: 28 Okt 2007, 23:28
Kraj: Domžale
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a jakc94 » 03 Apr 2008, 20:12

Ker mam en mali problemček...Imam samo 4 kanalen sprejemnik, ta velik je pa za v ta nov trup prevelik... Motor, višina, bremza in eleroni naj bi bilo... Je pa F5J 400 jadralec
Lep pozdrav
Jaka

www.jakasworld.com

Uporabniški avatar
jernejk
Profesor
Prispevkov: 1116
Pridružen: 02 Apr 2005, 23:29
Kraj: Kranj

Odgovor Napisal/-a jernejk » 03 Apr 2008, 20:14

Če misliš resno jadrati, je smerno krmilo obvezno, sicer so zavoji nekoordinirani...

Uporabniški avatar
jakc94
Freak
Prispevkov: 588
Pridružen: 28 Okt 2007, 23:28
Kraj: Domžale
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a jakc94 » 03 Apr 2008, 20:22

Ok, hvala za odgovore! Eleronov še ni na jadralcu tako da jih pač ne bom naredil!
Hvala lepa!
Lp
Lep pozdrav
Jaka

www.jakasworld.com

loop
Razpravljalec
Prispevkov: 63
Pridružen: 14 Avg 2008, 21:10

Odgovor Napisal/-a loop » 15 Maj 2009, 09:45

Jaz bi glasoval za hipotezo, da veter razloži rahlo nazobčanje. Iz natančnih podatkov in časa enega zavoja bi lahko to hitro potrdili ali ovrgli tisti z logerji.

Še en primer spodaj, kjer sem bil žal prisoten - model ni pumpal, perioda majhnih nihanj je nekje med 5 in 10 sec. kar bi nekako ustrezalo enemu polnemu zavoju.

viewtopic.php?p=269037&highlight=#269037

loop
Razpravljalec
Prispevkov: 63
Pridružen: 14 Avg 2008, 21:10

Odgovor Napisal/-a loop » 15 Maj 2009, 14:32

Ultralajt napisal/-a:
loop napisal/-a:Še en primer spodaj, ... - model ni pumpal, perioda majhnih nihanj je nekje med 5 in 10 sec. kar bi nekako ustrezalo enemu polnemu zavoju.
Neustrezna dinamična stabilnost modela? :-k

Mitja
Sem danes na osnovi tvojega opisa dela z alti logerjem izpred let (hvala ti) usposobil prijateljevega, pa bom morda popoldne med letenjem malo markiral, ko bom krožil in na oko ocenil čas potreben za en zavoj.

Logerju je seveda vseeno kaj beleži. Meni se zdi zanimivo vprašanje, če npr. dober pilot z dobrim modelom kroži v precej enkomernem vetru, ali logger to prikaže kot takšno nihanje ali ne. Tisti s pravo telemetrijo z variometrom verjetno poznajo odgovor.

loop
Razpravljalec
Prispevkov: 63
Pridružen: 14 Avg 2008, 21:10

Odgovor Napisal/-a loop » 15 Maj 2009, 14:35

Ultralajt napisal/-a:
loop napisal/-a:Še en primer spodaj, ... - model ni pumpal, perioda majhnih nihanj je nekje med 5 in 10 sec. kar bi nekako ustrezalo enemu polnemu zavoju.
Neustrezna dinamična stabilnost modela? :-k

Mitja
Sem danes na osnovi tvojega opisa dela z alti logerjem izpred let (hvala ti) usposobil prijateljevega, pa bom morda popoldne med letenjem malo markiral, ko bom krožil in na oko ocenil čas potreben za en zavoj.

Logerju je seveda vseeno kaj beleži. Meni se zdi zanimivo vprašanje, če npr. dober pilot z dobrim modelom kroži v precej enkomernem vetru, ali logger to prikaže kot takšno nihanje ali ne. Tisti s pravo telemetrijo z variometrom verjetno poznajo odgovor.

Uporabniški avatar
Matjaž_Černivc
Profesor
Prispevkov: 1253
Pridružen: 15 Nov 2004, 14:04

Odgovor Napisal/-a Matjaž_Černivc » 15 Maj 2009, 14:36

...no da dodam eno teorijo...

Spreminjanje tlaka v trupu...kot posledica, da model enkrat leti v vetr in piha v trup, drugič z vetrom in srka zrak iz njega...

lp

p.s. bi se bilo zanimivo poigrati z računom, koliko veliko ploskev potrebuješ pri povprečni hitrosti kroženja, da na njej dosežeš spremembo tlaka enako spremembi višine enega metra...

Uporabniški avatar
Jakob
Tekmovalec
Prispevkov: 251
Pridružen: 15 Maj 2007, 19:11
Kraj: Podkoren

Odgovor Napisal/-a Jakob » 15 Maj 2009, 14:51

Matjaž_Černivc napisal/-a:...no da dodam eno teorijo...

Spreminjanje tlaka v trupu...kot posledica, da model enkrat leti v vetr in piha v trup, drugič z vetrom in srka zrak iz njega...

lp

p.s. bi se bilo zanimivo poigrati z računom, koliko veliko ploskev potrebuješ pri povprečni hitrosti kroženja, da na njej dosežeš spremembo tlaka enako spremembi višine enega metra...

Nekako ne povežem tele tvoje teorije s tistimi grafi... hm, tlak v trupu? A ne beleži večina teh logerjev podatkov na podlagi GPS sistema (koordinate)?

Odgovori

Vrni se na