Zaradi velikega zanimanja v tej kategoriji sem se tudi jas odločil za manjšo predelavo svojega modela FIGARO raspon 190cm RTF masa 830g s pogonom AXI 2808/24 - 7 celic. Model sem letel že lansko leto vendar ne na tekmah, saj z 400 bolj slabo penja. Letos so se pa odprle nove priložnosti in je treba probat kar bo dal bo dal....
Še nekaj slikic:
Pa še moja F5J-7 celic- malenkost
Pa še moja F5J-7 celic- malenkost
- Priponke
-
- figaro 007.jpg (27.69 KiB) Pogledano 5162 krat
-
- figaro 001.jpg (26.11 KiB) Pogledano 5162 krat
-
- figaro 006.jpg (29.33 KiB) Pogledano 5162 krat
Leti vse kar dober vržeš !!
S tem pogonom s 7 celicami še ni letel.
Letel sem z 400 getribe 4:1 8x NiMh zmerno penjanje 45°
480 getribe 3,8:1 prop 13x8 3x konjon penja 70°
AXI 2808/24 prop 8x5 tri konjonke penja 75° (dost lašji)
AXI 2808/24 prop 9,5x5 tri konjonke penja 90°
Za tekmo predviden.
AXI 2808/24 7xGP 1100 prop 11x7 penja ???? še nisem probal(moto calc
) ne rata.
Podatki modela
raspon 190cm
profil SD7084 površina 28,5 dm2
Letel sem z 400 getribe 4:1 8x NiMh zmerno penjanje 45°
480 getribe 3,8:1 prop 13x8 3x konjon penja 70°
AXI 2808/24 prop 8x5 tri konjonke penja 75° (dost lašji)
AXI 2808/24 prop 9,5x5 tri konjonke penja 90°
Za tekmo predviden.
AXI 2808/24 7xGP 1100 prop 11x7 penja ???? še nisem probal(moto calc
) ne rata.Podatki modela
raspon 190cm
profil SD7084 površina 28,5 dm2
Leti vse kar dober vržeš !!
Pusti Motocalc, pri outrunnerjih se mu itak "zblede".
Pomagaj si z realnimi meritvami:
http://www.flyingmodels.org/motortest/b ... 808-24.htm
Pomagaj si z realnimi meritvami:
http://www.flyingmodels.org/motortest/b ... 808-24.htm
ti imaš pa res za vsako vprašanje pravi odgovor.Hvala! 
Temu se reče sedaj "profesionalna deformacija" 
Primerjaj, Dancer Pro aka Typhoon (micro) 15-10 aka Compact 320 7,2 V (7710):
http://www.flyingmodels.org/motortest/b ... /15-10.htm
Ja, veliko imen ima, gre pa za en in isti model motorja.
Temu se reče sedaj "profesionalna deformacija" Primerjaj, Dancer Pro aka Typhoon (micro) 15-10 aka Compact 320 7,2 V (7710):
http://www.flyingmodels.org/motortest/b ... /15-10.htm
Ja, veliko imen ima, gre pa za en in isti model motorja.
Meni je poznana še ena lepo urejena tabela motorjev AXI in tudi Dancer (Typhoon) pa tudi AC 28/7-35D od MP Jeta, itd.
http://www.bnhof.de/~BKoenig/aximsort.pdf
Nastanejo odstopanja zaradi različno uporabljenih krmilnikov (in timinga) ter različne napetosti akumulatorjev. Vse je lepo podano in se da iz obeh tabel kar precej razbrati, če se malo poglobi
http://www.bnhof.de/~BKoenig/aximsort.pdf
Nastanejo odstopanja zaradi različno uporabljenih krmilnikov (in timinga) ter različne napetosti akumulatorjev. Vse je lepo podano in se da iz obeh tabel kar precej razbrati, če se malo poglobi
Pa še en nasvet ti dam, ko boš šel v "ekstreme".
Vse meritve so nerejene pri statiki. Za F5J, pa se da zadeve še malce bolj "nabriti". Recept je razmeroma preprost, izvedba malce težja:
Torej pri naraščanju hitrosti modela obremenitev motorja pada, poraba se manjša, obrati se večajo. Je precej odvisno dejansko od modela do modela, toliko bolj se pozna pri hitrejših modelih.
Finta je, da pri statiki dejansko "preobremeniš" motor oziroma pri ta bolj "strupenih" pogonih dosti bolj akumulatorje (no, razen dobrih 3300tk). Pri tem se mora seveda poskrbeti za dovolj tokovno zmogljiv krmilnik. Zato za začetek izbereš orenk "šaflo", ki pri statiki obremeni pogon skoraj do skrajne meje.
Pri vzponu pa s testiranju (altimeter oz loger višine) poskusiš optimalen kot vzpenjanja. S testiranji v nekih fixnih pogojih (najbolje brezvetrje), lahko vidiš s kakim propelerjem prideš najvišje (pol/ena cola več po premeru in pol/ena cola več po hodu).
Pri tem se seveda igramo z usodo. Ampak ni tako hudo. Vseeno poskusimo prej pri statiki (recimo postopoma 10, 20 do 30 s obremenitev) če kakšna od komponent pogona postane prevroča.
Vsekakor se mora uporabljati komponente, ki so med seboj dobro uigrane. Torej kot prvo tokovno zmogljivi akuji (GP1100, 2200 in 3300), potem tokovno dovolj zmogljiv krmilnik, ki se s svojimi krmilnimi algoritmi dobro ujame z motorjem in pa ustrezen propeler. Kratki debeli kabli in čisti kvalitetni priključki, dobro pohajcani akuji frišni s polnilnika in ma da zadeve šibajo v vertikale!
Zgoraj povedano velja tudi za F5J-400, samo tam imamo tisto nesrečne reči v motorju, ki se jim pravi krtačke in kolektor... te nam precej popestrijo dogajanje
Vse meritve so nerejene pri statiki. Za F5J, pa se da zadeve še malce bolj "nabriti". Recept je razmeroma preprost, izvedba malce težja:
Torej pri naraščanju hitrosti modela obremenitev motorja pada, poraba se manjša, obrati se večajo. Je precej odvisno dejansko od modela do modela, toliko bolj se pozna pri hitrejših modelih.
Finta je, da pri statiki dejansko "preobremeniš" motor oziroma pri ta bolj "strupenih" pogonih dosti bolj akumulatorje (no, razen dobrih 3300tk). Pri tem se mora seveda poskrbeti za dovolj tokovno zmogljiv krmilnik. Zato za začetek izbereš orenk "šaflo", ki pri statiki obremeni pogon skoraj do skrajne meje.
Pri vzponu pa s testiranju (altimeter oz loger višine) poskusiš optimalen kot vzpenjanja. S testiranji v nekih fixnih pogojih (najbolje brezvetrje), lahko vidiš s kakim propelerjem prideš najvišje (pol/ena cola več po premeru in pol/ena cola več po hodu).
Pri tem se seveda igramo z usodo. Ampak ni tako hudo. Vseeno poskusimo prej pri statiki (recimo postopoma 10, 20 do 30 s obremenitev) če kakšna od komponent pogona postane prevroča.
Vsekakor se mora uporabljati komponente, ki so med seboj dobro uigrane. Torej kot prvo tokovno zmogljivi akuji (GP1100, 2200 in 3300), potem tokovno dovolj zmogljiv krmilnik, ki se s svojimi krmilnimi algoritmi dobro ujame z motorjem in pa ustrezen propeler. Kratki debeli kabli in čisti kvalitetni priključki, dobro pohajcani akuji frišni s polnilnika in ma da zadeve šibajo v vertikale!
Zgoraj povedano velja tudi za F5J-400, samo tam imamo tisto nesrečne reči v motorju, ki se jim pravi krtačke in kolektor... te nam precej popestrijo dogajanje
Če je problem masa modela, potem se splača iti nad 250 - 300 m v tistih 40 sekundah. Nad to navidezno višinsko mejo so lahko dosti boljši pogoji za termično jadranje.
Torej če nekako iz meritev nazaj prirediš parametre v motocalcu tako, da boš prišel pri nekem propu do enakih statičnih izračunov kot iz meritev moraš pri modelu dobit hitrost vzpenjanja vsaj dobrih 6 m/s.
Torej če nekako iz meritev nazaj prirediš parametre v motocalcu tako, da boš prišel pri nekem propu do enakih statičnih izračunov kot iz meritev moraš pri modelu dobit hitrost vzpenjanja vsaj dobrih 6 m/s.
LP!
Danes sem dobil težko pričakovani oddajnik iz Nemčije in sem začel testirati svoje letalo za F5J 7c.
Prvi vtisi so zelo dobri, moči na motoru ogromno.
Sicer je to precej predelan model za F5J 400;
Krila: stiropor + 2x90g tkanina + karbonska rovinga zgoraj in spodaj, 4 mini (2x9g, 2x6g) servoti (2x krilca, 2x spoiler/flap), profil kombinacija MH32 (zgoraj) in S1 (spodaj)
Trup: Karbonski, V rep 110 stopinj
Pogon: Mega 16-15-3, reduktor 2,5:1, prop. Graupner 11x8, reg. MGM 2525 3S (se kar spodobno greje, res pa da v letu ne bo tako obremenjen kot je sedaj), celice 7xGP1100. Tok pri mirujočem modelu je cca. 30A.
Tko na oko polno opremljen avion vaga okrog 700-800g, potega ima pa cca. 1200 g. Ko ga držiš v vertikalo, ga je treba kar dobro prijeti, da ti ne poleti v strop...
Funkcij je pri 6 servomehanizmih ogromno, tako da se pravzaprav še odločam, kako in kaj bom programiral oddajnik. Vsekakor sledenje flapov eleronom, diferencial krilc, butterfly (če bo treba na hitro pristat) ali celo varianto, ko se in spoileroni in krilca odklonijo navzgor.
Glede na to, da lahko programiram 3 faze leta, se bom osredotočil na
termično jadranje (flapi par mm dol, sledijo eleronom na 50%, ravno tako eleronom sledi rep),
normalno fazo (vzlet, ..., eleroni in flapi v nevtrali, rep neodvisen, mešalniki na voljo preko stikal) in
fazo pristajanja (butterfly ali flapi (flapi/spoiler na "gasu", butterfly na desnem srednjem drsniku, uporabljal bom pač kar bo situaciji primerno).
Ja, to bo še en dan sedenja za oddajnikom in zafrkavanja z raznimi nastavitvami, da ne omenjam potem trimanj v letu...
Žal v klub nisem vzel digitalca, pa saj bo še čas!
LP, Grega
Danes sem dobil težko pričakovani oddajnik iz Nemčije in sem začel testirati svoje letalo za F5J 7c.
Prvi vtisi so zelo dobri, moči na motoru ogromno.
Sicer je to precej predelan model za F5J 400;
Krila: stiropor + 2x90g tkanina + karbonska rovinga zgoraj in spodaj, 4 mini (2x9g, 2x6g) servoti (2x krilca, 2x spoiler/flap), profil kombinacija MH32 (zgoraj) in S1 (spodaj)
Trup: Karbonski, V rep 110 stopinj
Pogon: Mega 16-15-3, reduktor 2,5:1, prop. Graupner 11x8, reg. MGM 2525 3S (se kar spodobno greje, res pa da v letu ne bo tako obremenjen kot je sedaj), celice 7xGP1100. Tok pri mirujočem modelu je cca. 30A.
Tko na oko polno opremljen avion vaga okrog 700-800g, potega ima pa cca. 1200 g. Ko ga držiš v vertikalo, ga je treba kar dobro prijeti, da ti ne poleti v strop...
Funkcij je pri 6 servomehanizmih ogromno, tako da se pravzaprav še odločam, kako in kaj bom programiral oddajnik. Vsekakor sledenje flapov eleronom, diferencial krilc, butterfly (če bo treba na hitro pristat) ali celo varianto, ko se in spoileroni in krilca odklonijo navzgor.
Glede na to, da lahko programiram 3 faze leta, se bom osredotočil na
termično jadranje (flapi par mm dol, sledijo eleronom na 50%, ravno tako eleronom sledi rep),
normalno fazo (vzlet, ..., eleroni in flapi v nevtrali, rep neodvisen, mešalniki na voljo preko stikal) in
fazo pristajanja (butterfly ali flapi (flapi/spoiler na "gasu", butterfly na desnem srednjem drsniku, uporabljal bom pač kar bo situaciji primerno).
Ja, to bo še en dan sedenja za oddajnikom in zafrkavanja z raznimi nastavitvami, da ne omenjam potem trimanj v letu...
Žal v klub nisem vzel digitalca, pa saj bo še čas!
LP, Grega
Evo, danes je bil dan D za probo!
Smo šli na izlet na Jezersko in ker sem imel končno vse porihtano sem se odločil, da sprobam kaj sem scumpral.
Glih toplo ni bilo, me je pa grel malo adrenalin... Pihal je na čase kar močan veter, ki mi je pri kasnejših vzponih delal nemalo sivih las (vertikala ni bla vertikala... ), pa tudi pristanki ne bi bili ravno za tekmo...
Prvi let sem opravil s še doma napolnjenimi bolj ko ne hladnimi GPjkami in sem bil kar razočaran; moči ni bilo nobene prave.
Ko pa sem pristal in v model dal sveže napolnjene vroče (cca 50 stopinj, koliko je za te celice preveč?) celice, je bila pa pesem povsem druga...
Vertikala taka, da po 20 sekundah modela na čase nisem več videl (ga je bilo potrebno obrniti tako, da sem ga videl na krila). Tako da res ne vem, kaj bomo počeli po 40 sekund...
Jadranje je bilo kar zanimivo, s cca. 20 s motorja sem jadral kakih 5-6 minut, termike ni bilo, dalo pa se je na čase pomagati z vetrom in bližnjim gričem.
Pristanki s pomočjo sistema butterfly so bili sprva prav čudni... Pač nisem imel nastavljenega nobenega mešanja z višino... No, ko sem stvar popravil (hmm, višino moram tiščati skoraj povsem dol), je dobro.
Bilo je precej snega in sem ugotovil še dodatno prednost pristajanja z vklopljenim mikserjem za butterfly... Avion se je v mehak pršič zapeljal le do krilc in ne naprej...
LP, Grega
p.s. Razmišljam o tem, da bi si naredil nekakšen monokularni daljnogled za eno oko, ki bi bil zmontiran na očalih in hitro odstranljiv. Tako bi lahko dejansko izkoristil višino vzpenjanja, ko pa bi bil z letalom bližje, pa bi daljnogled odstranil. So glede tega kakšna pravila?
Smo šli na izlet na Jezersko in ker sem imel končno vse porihtano sem se odločil, da sprobam kaj sem scumpral.
Glih toplo ni bilo, me je pa grel malo adrenalin... Pihal je na čase kar močan veter, ki mi je pri kasnejših vzponih delal nemalo sivih las (vertikala ni bla vertikala...
), pa tudi pristanki ne bi bili ravno za tekmo... Prvi let sem opravil s še doma napolnjenimi bolj ko ne hladnimi GPjkami in sem bil kar razočaran; moči ni bilo nobene prave.
Ko pa sem pristal in v model dal sveže napolnjene vroče (cca 50 stopinj, koliko je za te celice preveč?) celice, je bila pa pesem povsem druga...
Vertikala taka, da po 20 sekundah modela na čase nisem več videl (ga je bilo potrebno obrniti tako, da sem ga videl na krila). Tako da res ne vem, kaj bomo počeli po 40 sekund...
Jadranje je bilo kar zanimivo, s cca. 20 s motorja sem jadral kakih 5-6 minut, termike ni bilo, dalo pa se je na čase pomagati z vetrom in bližnjim gričem.
Pristanki s pomočjo sistema butterfly so bili sprva prav čudni... Pač nisem imel nastavljenega nobenega mešanja z višino... No, ko sem stvar popravil (hmm, višino moram tiščati skoraj povsem dol), je dobro.
Bilo je precej snega in sem ugotovil še dodatno prednost pristajanja z vklopljenim mikserjem za butterfly... Avion se je v mehak pršič zapeljal le do krilc in ne naprej...
LP, Grega
p.s. Razmišljam o tem, da bi si naredil nekakšen monokularni daljnogled za eno oko, ki bi bil zmontiran na očalih in hitro odstranljiv. Tako bi lahko dejansko izkoristil višino vzpenjanja, ko pa bi bil z letalom bližje, pa bi daljnogled odstranil. So glede tega kakšna pravila?