F3K GERMAN OPEN 2010
Moderator: samo3d
- Priponke
-
- pa tehnika štarta malo trpi.... jo bo z več treninga izboljšal
- ales_start.jpg (112.81 KiB) Pogledano 3645 krat
-
- mu pa povzroča težave neuleteost in se mora kdaj umakniti tudi svojemu modelu...
- ales-umik.jpg (78.24 KiB) Pogledano 3645 krat
-
- tudi Alešu sproščenost ni tuja stvar....
- ales.jpg (96.52 KiB) Pogledano 3645 krat
- Priponke
-
- je zelo razločno da se trudi....
- corinne01.jpg (129.78 KiB) Pogledano 3637 krat
-
- in njegova punca Corinne.... kdo koga uči ne vemo :D tehnika je skorajda identična in pri obeh gre model visoko...
- corinne.jpg (120.38 KiB) Pogledano 3637 krat
-
- pa naj mu v pomoč služi start Herriga.... in
- herrig-start.jpg (96.82 KiB) Pogledano 3637 krat
- Priponke
-
- Wasascho... model zmagovalca fly offa, samogradnja
- wasascho.jpg (172.98 KiB) Pogledano 3622 krat
-
- in razočarani Richard.... tipo je pokopal tri modele z windowsi
- richard.jpg (122.45 KiB) Pogledano 3622 krat
-
- brez nekaj polomljenih modelv tudi letos ni šlo.... tale je na štartu doživel bližnje srečanje z zemljo
- revez.jpg (192.46 KiB) Pogledano 3622 krat
Še tekma iz moje perspektive.
Več kot odlične družbe, treh dni brez ostalih obveznosti in nekaj letenja si od letošnjega največjega in največjega do sedaj nasploh F3K tekmovanja nisem obetal. Po katastrofalnem zaključku lanske sezone in bednem pričetku letošnje mi je kar malo dol padlo vse skupaj. Vem, da brez vloženega truda rezultatov ni, a je prejšnja leta kljub malo letenja nekako šlo solidno čez celo sezono. Letos so se stvari drastično spremenile, ko je F3K postala tudi FAI disciplina in s svetovnib prvenstvom 2011, se je raven letenja močno dvignila. Predvsem v modelarsko "močnih" državah.
Po 12 urah vožnje, ki je minila kot bi trenil smo prispeli na letališče GroseHohe v Delmenhorst. Veliko tekmovalcev je že kampiralo, večina je še prihajala. Kako je bila izpeljana organizacija in potek tekme je Rok tako dobro opisal, da bi samo dodal, vsa čast Martinu, ki je bil glavni organizator. Vidi se, da ima korenine ne čisto iz Nemčije (piše se Kopplow)
Letos sem pričel leteti z novim modelom, s katerim še nisem ravno uleten. Pred Nemčijo imam odleteni dve tekmi in nekaj dni treninga pred odhodom, ki se je izkazal za izjemno koristnega. Karakter modela mi izjemno ustreza, v mirnem vremenu uletenost ni problem, v vetru pa je vse drugače. Koliko balasta v model? Kako dolgo vztrajati v dviganju, da še pridem v polje? Se splača vrteti ali me preveč odnaša? Tudi met v vetru še ne gre. Enostavno premalo treninga.
Kakorkoli, že prvi turnus je pokazal, da bo potrebno za solidno uvrstitev pokazati nekaj več. Met je še okoren, pogoji precej zahtevni, z veliko vetra in dolgimi intervali lukenj. Veliko težav imajo tudi domačini, navajeni takšnih pogojev. A v vsakem poskusu nekdo napravi maksimalen rezultat in zanašanje na napake drugih se ne obnese.
Po krču prvega leta se stvari malce umirijo in prvi dan izpeljemo vsi, kljub slabemu začetku solidno, z eno večjo napako. Odletimo 4 turnuse ter 5 skupin petega.
Drugi dan se prične kot v sanjah. Za začetek dneva pade tisočka, sledi skoraj poln rezultat Po 6 turnusih objavijo vmesne rezultate. Odlično 7. mesto, Rok pa je tik za mano na 8. mestu. Sledi še ena tisočka v precej močnem vetru. Morala je visoka, a hitro se srečamo z realnostjo. Sledita dva popolnoma ponesrečena leta, v močnem vetru. 1,2,3,4 minute, edini dobim dviganje in se pustim odnesti z vetrom. Ne pridem nazaj, po 3 in pol minutah pristanem zunaj in možnost za dober rezultat gre po zlu. Na koncu se je izkazalo, da nihče ni vrtel. Vsi so lebdeli nad poljem in poskusili viseti v zraku čimveč časa. Z več kot 5 izgubljenimi minutami zaradi pristanka izven polja dobim še vedno 623 točk, torej 2/3 časa zmagovalca. Če bi bolje ocenil pogoje in sledil ostalim, verjetno ne bi bilo dovolj za 1000, ne bi pa bilo daleč. Kot se je kasneje izkazalo bi bila to tudi vstopnica za Fly off. Naslednji let sem popolnoma brez volje. Letimo “zadnji in predzadnji”, ponesrečen poskus delno zaradi šoka iz 8. turnusa, delno zaradi zopet zelo močnega vetra in podzavestnega straha pred še enim pristankom izven polja.
Sledi objava rezultatov po 9. turnusih, kljub dvem fatalnim napakam v soboto in eni v petek sem na 20. mestu. Sicer razočaran, zaradi zapravljene priložnosti, kljub vsemu pa po tihem zadovoljen, saj je bilo 6 turnusov hudo dobrih.
Sledi zadnji turnus sobote, all up last down, ob 20.30. Sonce je zašlo, luna pa je visoko na nebu. Točno kaj se je dogajalo ne vem, vem samo, da je Steig odletel iz roke povsem drugače kot v vetrovnem popoldnevu, da se mi je zdelo, da mi je oddajnik služil kot opora po kateri sem se še lažje obrnil in model je z neverjetno brzino šinil v nebo. Pravijo, da je bilo visoko. Tudi zgledalo je. Ampak zopet dvomi. Ali bo dovolj? ali res Steig slabše leti v šibkih pogojih? Kaj delajo drugi? Izkazalo se je, da je bilo dovolj. Da Steig leti tudi v pogojih brez termike solidno. In da so ostali, vsaj večina, bili krajši od 3 minut. Zgodba se je ponovila 3x, z velikim nasmehom na obrazu in novo tisočko na tabli smo šli na tako imenovano zabavo. Vsi preveč utrujeni, da bi se zabava razživela, smo po treh malih pirih šli spat.
Organizator se je odločil, da bo zaključil tekmo po 10 turnusih, zaradi slabega vremena, ki je bilo napovedano v nedeljo.
Osvojeno 16. mesto sicer ni briljanten rezultat, a se je pokazalo, da še vedno držimo stik z vrhom in da nam manjka predvsem konstantnost. Po pregledu rezultatov sem ugotovil, da so osvojili 5 tisočk, kolikor sem jih tudi sam tekmovalci prvi deseterici in da bi z malo sreče oz malo manj smole (z eno napako manj) bil z lahkoto tudi sam med prvih 10.
Za Roka velja enako. Ena velika napaka preveč. Dovoljeni sta 2, naredila sva 3. Alešu se pozna da je zadnji mesec veliko kajtal in da je samo še polnozrnat kruh in sojine polpete. Manjka mu surovega mesa.
Torej, letos nas čaka še ena Contest tekma v Zaprešiču, potem pa malo zimskega spanja, ki ne bo ravno spanje. Kljub temu, da sem s Steigeisnom zelo zadovoljen mi manjka občutek, da tekmujem z lastnim izdelkom.
Tako v Rokovi glavi in na računalniku že nastaja nov Salonit, na temo katerega smo imeli na poti domov skoraj 10 ur brainstorminga.
lp Samo
Več kot odlične družbe, treh dni brez ostalih obveznosti in nekaj letenja si od letošnjega največjega in največjega do sedaj nasploh F3K tekmovanja nisem obetal. Po katastrofalnem zaključku lanske sezone in bednem pričetku letošnje mi je kar malo dol padlo vse skupaj. Vem, da brez vloženega truda rezultatov ni, a je prejšnja leta kljub malo letenja nekako šlo solidno čez celo sezono. Letos so se stvari drastično spremenile, ko je F3K postala tudi FAI disciplina in s svetovnib prvenstvom 2011, se je raven letenja močno dvignila. Predvsem v modelarsko "močnih" državah.
Po 12 urah vožnje, ki je minila kot bi trenil smo prispeli na letališče GroseHohe v Delmenhorst. Veliko tekmovalcev je že kampiralo, večina je še prihajala. Kako je bila izpeljana organizacija in potek tekme je Rok tako dobro opisal, da bi samo dodal, vsa čast Martinu, ki je bil glavni organizator. Vidi se, da ima korenine ne čisto iz Nemčije (piše se Kopplow)
Letos sem pričel leteti z novim modelom, s katerim še nisem ravno uleten. Pred Nemčijo imam odleteni dve tekmi in nekaj dni treninga pred odhodom, ki se je izkazal za izjemno koristnega. Karakter modela mi izjemno ustreza, v mirnem vremenu uletenost ni problem, v vetru pa je vse drugače. Koliko balasta v model? Kako dolgo vztrajati v dviganju, da še pridem v polje? Se splača vrteti ali me preveč odnaša? Tudi met v vetru še ne gre. Enostavno premalo treninga.
Kakorkoli, že prvi turnus je pokazal, da bo potrebno za solidno uvrstitev pokazati nekaj več. Met je še okoren, pogoji precej zahtevni, z veliko vetra in dolgimi intervali lukenj. Veliko težav imajo tudi domačini, navajeni takšnih pogojev. A v vsakem poskusu nekdo napravi maksimalen rezultat in zanašanje na napake drugih se ne obnese.
Po krču prvega leta se stvari malce umirijo in prvi dan izpeljemo vsi, kljub slabemu začetku solidno, z eno večjo napako. Odletimo 4 turnuse ter 5 skupin petega.
Drugi dan se prične kot v sanjah. Za začetek dneva pade tisočka, sledi skoraj poln rezultat Po 6 turnusih objavijo vmesne rezultate. Odlično 7. mesto, Rok pa je tik za mano na 8. mestu. Sledi še ena tisočka v precej močnem vetru. Morala je visoka, a hitro se srečamo z realnostjo. Sledita dva popolnoma ponesrečena leta, v močnem vetru. 1,2,3,4 minute, edini dobim dviganje in se pustim odnesti z vetrom. Ne pridem nazaj, po 3 in pol minutah pristanem zunaj in možnost za dober rezultat gre po zlu. Na koncu se je izkazalo, da nihče ni vrtel. Vsi so lebdeli nad poljem in poskusili viseti v zraku čimveč časa. Z več kot 5 izgubljenimi minutami zaradi pristanka izven polja dobim še vedno 623 točk, torej 2/3 časa zmagovalca. Če bi bolje ocenil pogoje in sledil ostalim, verjetno ne bi bilo dovolj za 1000, ne bi pa bilo daleč. Kot se je kasneje izkazalo bi bila to tudi vstopnica za Fly off. Naslednji let sem popolnoma brez volje. Letimo “zadnji in predzadnji”, ponesrečen poskus delno zaradi šoka iz 8. turnusa, delno zaradi zopet zelo močnega vetra in podzavestnega straha pred še enim pristankom izven polja.
Sledi objava rezultatov po 9. turnusih, kljub dvem fatalnim napakam v soboto in eni v petek sem na 20. mestu. Sicer razočaran, zaradi zapravljene priložnosti, kljub vsemu pa po tihem zadovoljen, saj je bilo 6 turnusov hudo dobrih.
Sledi zadnji turnus sobote, all up last down, ob 20.30. Sonce je zašlo, luna pa je visoko na nebu. Točno kaj se je dogajalo ne vem, vem samo, da je Steig odletel iz roke povsem drugače kot v vetrovnem popoldnevu, da se mi je zdelo, da mi je oddajnik služil kot opora po kateri sem se še lažje obrnil in model je z neverjetno brzino šinil v nebo. Pravijo, da je bilo visoko. Tudi zgledalo je. Ampak zopet dvomi. Ali bo dovolj? ali res Steig slabše leti v šibkih pogojih? Kaj delajo drugi? Izkazalo se je, da je bilo dovolj. Da Steig leti tudi v pogojih brez termike solidno. In da so ostali, vsaj večina, bili krajši od 3 minut. Zgodba se je ponovila 3x, z velikim nasmehom na obrazu in novo tisočko na tabli smo šli na tako imenovano zabavo. Vsi preveč utrujeni, da bi se zabava razživela, smo po treh malih pirih šli spat.
Organizator se je odločil, da bo zaključil tekmo po 10 turnusih, zaradi slabega vremena, ki je bilo napovedano v nedeljo.
Osvojeno 16. mesto sicer ni briljanten rezultat, a se je pokazalo, da še vedno držimo stik z vrhom in da nam manjka predvsem konstantnost. Po pregledu rezultatov sem ugotovil, da so osvojili 5 tisočk, kolikor sem jih tudi sam tekmovalci prvi deseterici in da bi z malo sreče oz malo manj smole (z eno napako manj) bil z lahkoto tudi sam med prvih 10.
Za Roka velja enako. Ena velika napaka preveč. Dovoljeni sta 2, naredila sva 3. Alešu se pozna da je zadnji mesec veliko kajtal in da je samo še polnozrnat kruh in sojine polpete. Manjka mu surovega mesa.
Torej, letos nas čaka še ena Contest tekma v Zaprešiču, potem pa malo zimskega spanja, ki ne bo ravno spanje. Kljub temu, da sem s Steigeisnom zelo zadovoljen mi manjka občutek, da tekmujem z lastnim izdelkom.
Tako v Rokovi glavi in na računalniku že nastaja nov Salonit, na temo katerega smo imeli na poti domov skoraj 10 ur brainstorminga.
lp Samo
-
keskopesko
- Razpravljalec
- Prispevkov: 176
- Pridružen: 30 Maj 2006, 14:16
mhm....
Že cel teden mažem samo zrezke,
pa bomo videli v Zaprešiču
Sicer pa sta vse napisala....
Aleš
pa bomo videli v Zaprešiču
Sicer pa sta vse napisala....
Aleš
Re: mhm....
Jaz sem, Rok pa še ni vsega napisal. DANES SE JE ROK OŽENIL!!!!! In ni rekel, da naj nikomur ne povem.keskopesko napisal/-a:Že cel teden mažem samo zrezke,
pa bomo videli v Zaprešiču
Sicer pa sta vse napisala....
Aleš
Re: mhm....
Potem pa vse naj, najsamo3d napisal/-a: Jaz sem, Rok pa še ni vsega napisal. DANES SE JE ROK OŽENIL!!!!! In ni rekel, da naj nikomur ne povem.
-
keskopesko
- Razpravljalec
- Prispevkov: 176
- Pridružen: 30 Maj 2006, 14:16
Rok
Rok,
čestitke
Aleš
čestitke
Aleš
