HLG tehnika metanja, letenja itd...

Modeli jadralnih letal z metom iz roke

Moderator: samo3d

Odgovori
Uporabniški avatar
luigidon
Freak
Prispevkov: 564
Pridružen: 14 Jan 2004, 12:55
Kraj: Vir-Domžale

HLG tehnika metanja, letenja itd...

Odgovor Napisal/-a luigidon »

zivjo!
Ker je v zraku že HLG tekma sem se odločil, da danes peljem malo na sprehod mojga HLGja....PA sem videl, da bo treba kar mal bolj trenirat:) Boleča roka, boleči prsti itd...

Pa bi rad, da poveste svoje izkušnje oz. svoje nasvete nam novincem.
Namreč met modela ni odvisen samo od mišične mase, zagotovo so tudi kakšni drobni nasveti. Predvsem pod kakšnim kotom vržti itd...

Potem naslednja pa je tehnika letenja, za katero mislim, da je malce drugačna kot pri drugih modelih. Enkrat sem pri letenju opazoval Čača in, ko je našel termiko je model prav prisilil, da je ostal tam. Torej je ostro zavil v termiko, pa čeprav ga je prevlekel. In prilezel je prav visoko.

Tako, da saj veste kaj želim. MAle skrivnosti velikih mojstrov letenja:)

lp
matjaz
---------------------
:D
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Nisem ravno en maček, bil sem samo na edini lanski tekmi, sem pa videl da so važne tele stvari (morda še ne vem za vse):

- po celem dnevu metanja modela je normalno da te potem boli rama.
Treba je samo vztrajati in metati model v nedogled, dokler se roka ne privadi tem obremenitvam

- jakost meta je seveda pomembna, saj želimo vreči model dovolj visoko. Za met uporabimo čim daljšo pot (zamah roke od začetka do konca) in med to potjo mora model vseskozi pospeševati do momenta ko ga izpustimo. Na eni japonski web strani sem videl lepo risbo, ki prikazuje kako se vrže klasični hlg. Modelar se mora v telesu tudi malo zasukati, kajti s to rotacijo podaljšamo pot modela med pospeševanjem.

- ni nujno da model vržemo najvišje! Na tekmi je tudi več disciplin in ena od njih je taka da mečeš model v zrak in šteje najdaljši polet (najdaljši čas). Med eno tako disciplino, sem lani ravno pobral model po slabih 30 sekundah poleta. Malo sem pogledal kaj počnejo ostali in opazil da majhna jata modelov očitno vrti nulo ali slabo dviganje. Čim sem to videl sem vrgel svoj model vanje in malenkost nad njimi ujel njihov balonček, ter odjadral navzgor. Niti se nisem potrudil za nek ekstremno močan met, ampak le toliko da sem model vrgel nekaj višje od modelov ki so tam že nekaj časa vrteli. V tistem poletu sem naredil 7 minutni polet, ko je zapiskalo konec discipline. Torej je zelo pomembna tudi taktika, kam zalučati model.

- nekaj disciplin je pa bilo na tekmi tudi z uporabo elastike, tako da tam roka ni nič trpela.

- zelo pomembno je opazovati okolico in videti indikatorje termičnih balonov (tekst Samota pod tematiko F5J od lani), če pa ti naprimer to še ne gre (tako kot meni) pa je dobra indikacija dogajanja pogled na ostale tekmovalce (pravzaprav njihove modele)

Kar se tiče samega metanja modelov si ne delaj skrbi ker če bi vrgel model premočno, bi se mu itak krila zložila kakor metuljčku. Seveda pa mislim da je pomembno da je v zamahu roke, model usmerjen točno v smeri zamaha, kajti če bi imel velik vpadni kot, bi bilo veliko zaviranja (in verjetno zlaganje-zlom krila)

Vsem ki jih skrbi met modela, samo priporočam čim več metanja (vsak dan) in veliko treninga letenja, kot naprimer kroženje z minimalnimi hitrostimi na nizkih višinah, da se dobi občutek koliko nam model še dopusti, ter da takrat ko gre zares ne prekoračimo njegovih meja, kajti če model omahne navzdol ali na krilo, izgubimo dragoceno višino (čas) in izgubimo hitrost.

No, malo sem zabluzil od teme "metanja na roke", ampak naj bo, napisal sem nekaj misli ki so se mi porajale med samim pisanjem in upam da mi kdo od profijev tega ne bo zameril.

LP Mitja
Uporabniški avatar
luigidon
Freak
Prispevkov: 564
Pridružen: 14 Jan 2004, 12:55
Kraj: Vir-Domžale

Odgovor Napisal/-a luigidon »

Ja glede boleče roke je res to, da se klin s klinom zbija:) PO parih dneh aktivnega metanja se roka navadi. Tudi bolečine v prstih od palčke zginejo. Vsaj pred zimo je bilo tako pri meni. Je pa res, da je danes precej bolje kot je bilo jeseni, ko sem prvič metal HLGja....

Glede zasuka telesa je pa dobrodošel podatek. Sam sem sedaj metal le z roko je pa verjetno res boljše, da si pomagaš tudi s telesom. Tako, da to psorbam takoj jutri če bo lepo vreme in čas. Se mi je pa enkrat zgodilo, da je pri metu odletel rep, enkrat sem se pa krilom zadel v glavo:) Ja kaj čmo, tud takšne nerodnosti so. Ampak to so ble začetniške težave:)

Kar se pa samega letenja tiče je pa res samo rokca. Ampak danes je pihal tako čuden veter, da je bilo nemogoče letet z njim. Je sicer ostal v zraku kakšnih 30-40 sekund, ampak je bil večinoma na mestu ali pa še celo malce nazaj. Potem sem vozil cik, cak, ampak tudi ni bilo kaj preveč boljše. Enostavno se je veter tako čudno obračal, da je model sredi lepega drnsega leta izgubil vzgon.

Me pa še to zanima kako je to z elastiko. Se spomnim, da je Mcgayver enkrat nekaj govoril o elastiki, ki jo daš nekako na roko in ti pomaga pri metu. Pa me zanima tle kaj potrebuješ na modelu. A je to čist navadna kljukica ali kako? Tako, da bi prosil, če nekdo malo več pove o tem metanju z elastiko. V Krtini sem Ultralajta sicer videl štartati z elastiko in tist je blo prov super. Sam bi rad zvedel kako naredit kljukco, da ti ne ostane model pripet na vrvico:)

Upam, da se boste v tejle temi oglasili tudi tisti najstarejši in najbolj izkušeni mački, ter malo podelili znanje z nami začetniki, da vas bomo potem lahko na tekmi premagali:)

lp
matjaz
---------------------
:D
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Če gledaš model od strani si zamisli črto naravnost navzdol od težišča. Sedaj to črto "zarotiraj" v smeri naprej za kakih (kaj pa vem...20-30°) . Tam kjer ta črta seka spodnjo konturo trupa, tam naj bo vgrajena štartna kljukica.
Bolj kot je kljukica naprej, manj se bo model vzpenjal, bolj kot bo kljukica nazaj -bliže k težišču, bolj strmo se bo model vzpenjal, abo zato tudi bolj obremenjen in nestabilen.
To je jeklena žica debela ~2mm ki je pritrjena v trup in zavita nazaj. V notranjosti trupa je ojačitev (šper ali steklena tkanina..) kamor je vlepljena ali pa privijačena štartna kljukica. Kljukica se namreč lahko izdela iz takega vijaka, in se navojni del vijaka porabi za montažo v trup. Najbolje je pa če je navoj kakor na lesnem vijaku.

LP Mitja
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Če gledaš model od strani si zamisli črto naravnost navzdol od težišča. Sedaj to črto "zarotiraj" v smeri naprej za kakih (kaj pa vem...20-30°) . Tam kjer ta črta seka spodnjo konturo trupa, tam naj bo vgrajena štartna kljukica.
Bolj kot je kljukica naprej, manj se bo model vzpenjal, bolj kot bo kljukica nazaj -bliže k težišču, bolj strmo se bo model vzpenjal, abo zato tudi bolj obremenjen in nestabilen.
To je jeklena žica debela ~2mm ki je pritrjena v trup in zavita nazaj. V notranjosti trupa je ojačitev (šper ali steklena tkanina..) kamor je vlepljena ali pa privijačena štartna kljukica. Kljukica se namreč lahko izdela iz takega vijaka, in se navojni del vijaka porabi za montažo v trup. Najbolje je pa če je navoj kakor na lesnem vijaku.

LP Mitja
Priponke
aegea tow hook.jpg
aegea tow hook.jpg (33.27 KiB) Pogledano 6343 krat
Samo za HLG ni potrebno toliko komplicirati z navoji in maticami...kot je prikazano na tem KIT kompletu
Samo za HLG ni potrebno toliko komplicirati z navoji in maticami...kot je prikazano na tem KIT kompletu
tow hook.jpg (10.43 KiB) Pogledano 6341 krat
Uporabniški avatar
luigidon
Freak
Prispevkov: 564
Pridružen: 14 Jan 2004, 12:55
Kraj: Vir-Domžale

Odgovor Napisal/-a luigidon »

Hm, na mojem HLGju vem, da sta dve luknjici v tem delu, predvidevam, da je bila nekoč tam kljukica:) Ampak zdej mi ni jasn kako naj vgradim to kljukico, ker ne morem priti v notranjost trupa....A obstaja kakšna druga varjanta?

Drugače pa imam pri tem istem modelu tudi problem z zadnjim vijakom za krilo oz. bolje rečeno z luknjo. Ker je bil navoj vrezan v les se je nekako posnel in ni več dobro prijemal. Zato sem kar izvrtal luknjo, vanjo vlepil matico in vijak zej pride v to matico. Ampak se mi je pa ene dvakrat naredilo, da se je matica odlepila. Ni blo glih prijetno, ampak je model preživel. NEsreča se je zgodila vedno pri metu. SEdaj sem jo zalepil s sekundnim lepilom, malo zapacal zraven z epoksijem, čez sem za vsak slučaj prilepil kar ojačan selotejp, naredil luknjico skozenj in zaenkrat kar drži. Ampak rad bi to enkrat rešil, tako, da nebi imel več problemov s tem. Kakšna ideja?

Aja še to sem hotel vprašati, kakšna je kaj teža vaših HLGjev?MOj namreč tehta 340 gramov, pa se mi zdi malce veliko. REs, da imam notri 5 baterij 250 NiMh, tako, da bi kar nekaj gramov pridobil, če bi dal notri 2 lipo celici, ki jih tudi imam, pa iz repa bi dal potem lahko ven obtežitev....

lp
m
---------------------
:D
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Brez kljukice se zna narediti, da ne boš mogel optimalno leteti vseh disciplin na tekmi. Ko bodo ostali pračkali* svoje modele z elastiko, se boš ti matral z roko in boš imel najbrž par metrov nižjo izhodiščno višino. Lani je Bošti bil brez kljukice na svojem modelu, zato je bil kar hendikepiran ene dvakrat. Morda mu je zaradi tega ušla zmaga.

Če ti krilo trga stran od trupa pri metu, potem narobe mečeš. Morda v zamahu krilo bolj pluži skozi zrak in se na njem ustvarja veliko vzgona in upora, kakor pa da bi ga rezalo z najmanjšim možnim vpadnim kotom. Poizkusi zamahniti z roko tako, kakor da bi z dlanjo objel eno namišljeno jekleno cev, napeljano v smeri leta, in poizkušaj z roko slediti tej namišljeni liniji. Nikakor ne v ostrem loku, tako ta nos modela gleda tangencialno (ali še bolj) navzven iz tega loka.

Na tvojem mestu bi v navoj matice nakapljal voska da zaščitim navoj), nato pa preko matice in materiala ki jo obdaja nalepil 0,8 mm debel aviošper ali pa stekleno tkanino. Seveda bi v avipšperu prej izvrtal luknjico ki bi prišla tam kjer ima matica navoj. V steklenki bi pa naredil luknjico kasneje, ko bi odtrela. In seveda sčohal ven vosek ki je čuval navoj matice. Če bi to voplivalo na konstrukcijski vpadni kot krila, bi enako debelino podložil še na nasprotnem koncu trupa, kamor naseda krilo. Sedaj bi matica morala odtrgati aviošpwer ali pa steklenko (odvisno kaj bi dal gor), kar bi bilo težje, zatorej bolj močno...

Masa 340 gr je kar vredu če imaš HLG za lastno veselje. Nekaj takega ima tudi moj, ker sem mu moral v gobec dati nekaj svinca.
Ampak mislim da imajo ostali, kolikor se spomnem, nekako od 220 do 290 gramske modele. Sicer je pa tudi odvisno kaka je površina krila...

LP Mitja


opombe:
* pračkanje= tako sem slišal na travniku govoriti modelarje o tehniki vzleta z gumico in laksom
(mislim da na jugu rečejo frači pračka)
Uporabniški avatar
Intruder
Dr. Modelar
Prispevkov: 2285
Pridružen: 16 Nov 2004, 22:56
Kraj: Maribor

Odgovor Napisal/-a Intruder »

Pozdravljeni. Nevem kako sem lahko spregledal tole dabatico! Da me ni sram. Tukaj se je že v teh parih postih zvrstilo kar nekaj interesantnih in uporabnih podatkov! Bravo Mitja in Luigidon.

Če bi jaz kaj dodal pri metu iz roke, potem bi rekel že povedano....stvar je treba vadit in vadit, dokler enostavno ne moreš več. Jaz sem lansko leto pred tekmo svojga HLGja toliko premetal, da na koncu sploh več nisem čutil nobene bolečine. Prav tako na tekmi po CELEM DNEVU nisem zvečer čutil nobene bolečine - pra tako tudi pomanjkanja energije ne! Vaja res dosti pripomore. Dosti krat sem letel v nultih pogojih, kjer sem naštudiral koliko moj model dobro leti in kako ga lahko e prevlečem, da ne pade v kovit (kdor se spomni bo vedel, da je moj to storil zelo hitro, ker nisem mel zvitja krila (napaka pri rezanju sredic)). Fajn je tudi zato, ker lahko model v takšnih pogojih tudi striaš da leti ravno. Edino pravo trimanje je v tkoh pogojih. Ko piha veter ga pač bolj dol tišiš, ko je abvind pa nekoliko gor. Trimerja več ne premikam. Metanje sem pa treniral tako, da sem model vrgel kolikor semm ogel, nato naredil en looping in šolski krog in nazaj pristanek v roko...nato sem poskušal čim hitreje spet model vreči. Na koncu sem si model pristajal tako da kako je pristal sem že spet vrgel. Polek zasuka v telesu bi rekel da ti da doooosti prednosti tudi to, da polek zamaha narediš tudi kakšen korak. Recimo, da polek met in zasuka narediš še kakšen korak. stečeš par korakov, vržeš model, šele nato se ustavš, ker drugače si po domače rečeno "dal dreku focn".

Pristajanje v roko je zelo pomembno. Polek metanja bi rekel, da trenirajte tudi to....čim bolj natančen pristanek v roko. Na pravih tekmah (ex) je bilo lepo vidno da so pristajali v roko, med tem ko so že tekli po travniku... nato pa med letom skozi stopamo nazaj z vetrom, da ne pridemo iz delavnga prostora.


Da še dodam pod met nekaj: Pomembno je, da je met čim bolj raven. Vso to binglanje repa met meto dela velik upor. n upor pomeni manjšo izhodiščno višino. Prav tako je pomembno, da model ob metu ne zavija. Model nikoli ne mečemo strmo navzgor. kot krila tako ali tako prisili model ob večji hitrosti, da se dvigne. Pomembno je prav tako tudi to, da še pravi čas model izravnamo. S tem, da model na koncu meta "zapumpa" izgubi dragocene metre višine. Bolje ga malce prej potišati kot pustiti zapumpati!


Nekaj "malega" od mene! Upam, da nisem preeč ponavljal že povedanega!


Lep pozdrav!


Jan
Uporabniški avatar
luigidon
Freak
Prispevkov: 564
Pridružen: 14 Jan 2004, 12:55
Kraj: Vir-Domžale

Odgovor Napisal/-a luigidon »

U cel kup zanimivh stvari:) MItja hvala za nasvet glede matice...Bom probal takoj, ko bo čas:)

Drugače pa metanje bo potrebno še fajn, fajn natrenirat. Pa ne toliko zaradi bolečin, ampak zaradi same tehnike.

Me pa še tole zanima. Glede na to, da je antena precej dolga, a mečete modele z iztegnjeno ali imate na pol zloženo? Sicer se mi še ni zgodilo, da bi kam zataknil ali pa da bi se kaj pripetilo, ampak ob zasuku dobi antena kar precejšen zagon in sem razmišljal če se lahko tako zlomi. Pa še nekaj. Večinoma mečemo modele z desno roko in ker letimo tudi z desno se mi včasih poraja vprašanje kako rešit problem takojšnjega vodenja. Namreč, ko vržeš model in ko zapusti roko je roka nekje spredaj, tam zgoraj in vmes leti model svojo pot navzgor, tačas pa mora roka priti do komande. Če si dobro vrgel in če si hiter, bo roka prej našla komando, preden bo model prišel do vrha. Tako ga potem lepo spelješ, da ti ne omahne. Če pa roka ne pride prej do komande, potem pa letalo omahne.

Je pa cel kup stvari, ki jih je potrebno pri vsem tem naštudirat. Torej sam met, potem zaključek vzpenjanja, da se avion lepo zapelje in ne omahne( to se meni namreč pogosto dogaja). Potem, ko pa je enkrat ta prva faza mimo, pa pride na vrsto letenje. S HLGjem šele vidiš koliko majhne termike je že nad navadnim travnikom:)
Ampak to je že druga zgodba:) Dajmo najprej obdelat tisto prvo fazo, torej met in vzpenjanje ter prehajanje v let.

lp
matjaz
---------------------
:D
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Kar se tiče vodenja modela dokler ne poprimemo za desno ročko, se mi zdi da če je model dobro natriman tistih par milisekund ne more zaviti kam da bi bilo veliko škode.
Lahko pa enemu stikalu na levi strani oddajnika prirediš funkcijo kjer bo prednastavljen položaj višinskega krmila za met, ko pa model izravnaš v normalni let, preklopiš na nastavitev, ki jo imaš za jadranje.

Mitja
Uporabniški avatar
Roberto
Dr. Modelar
Prispevkov: 8648
Pridružen: 16 Nov 2004, 18:16
Kraj: Idrija

Odgovor Napisal/-a Roberto »

Intruder napisal/-a:Ko piha veter ga pač bolj dol tišiš, ko je abvind pa nekoliko gor.
Splošno za vse jadralne modele: abvind je treba preleteti v čimkrajšem času, da se model čimmanj časa nahaja v padajoči zračni masi in s tem zgubi čimmanj višine. Veliko modelarjev dela napako, da v abvindu vlečejo višino nase, s čimer še bolj pripomorejo k izgubi višine.
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Eh, Robi, Robi!!
Sedaj si pa razkrinkal mojega aduta! Jaz sem pa mislil biti čisto tiho o tem :oops:

Sicer pa lepo, da se je začela debata širiti na večje število članov foruma, saj je v začetku izgledala kakor odprta pisma med Lugidonom in mano...

Mitja
Uporabniški avatar
Bošti
Tekmovalec
Prispevkov: 214
Pridružen: 15 Nov 2004, 23:25
Kraj: Pokoše, na sončni strani Pohorja
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Bošti »

Mitja napisal/-a:Če gledaš model od strani si zamisli črto naravnost navzdol od težišča. Sedaj to črto "zarotiraj" v smeri naprej za kakih (kaj pa vem...20-30°) . Tam kjer ta črta seka spodnjo konturo trupa, tam naj bo vgrajena štartna kljukica.
tudi sam naredim tako in sicer za 30° in deluje bp.
En odgovor na Matjažev prvi post sem že napisal in tudi pobrisal, ker se mi je zdelo, da nakladam. No, malo sem prespal...
Glede meta je predvsem pomembno, da se VEDNO vrže V VETER, tudi če je samo sapica skoraj nedoločljive smeri, ker se hitrost vetra z višino praviloma veča. Sama biomehanika meta je podobna, kot pri metu kopja v atletiki. V "prejšnjih" cajtih so tanajbolj zagriženi šli potrenirat k atletom. Velja pravilo: večja kot je začetna hitrost modela-ko zapusti roko, višja bo višina. Sedaj pa lahko gruntamo, kako modelu dati čimvečjo začetno hitrost. Recimo, lažji model hitreje pospešiš do večje hitrosti, kot težji.
Iztegnjena roka v zadnji fazi meta. Kako izkoristiti gibanje telesa, da damo modelu čimveč energije-čimvečjo hitrost?
Pod pogojem, da je model brezhibno izdelan (zvitje, masa...) in striman mora, ko ga pravilno tj. naravnost vržemo odleteti naravnost in navzgor po krivulji. Pri tem je več kot dovolj časa, da z roko pridemo do komand in pravočasno potisnemo višino. Sam uporabljam postajo s pultom in dolgo anteno-IZVLEČENO! Prej pa sem uporabljal tudi kratko, vendar ima dolga večji doseg. Dam jo samo rahlo v levo, da me pri metu ne ovira.
In na koncu dovolite še nekaj misli, ki sem jih mlinčkal v glavi.
Občutka za to, kaj se dogaja v zraku okoli nas, se ne da naštudirati ne preko foruma in ne iz knjig. Nekaj teorije je dobro poznat, ampak termiko je potrebno občutit. Zelo pomembno je, da se veliko leti in v različnih vremenskih pogojih. Še bolj pomembno pa je, da se leti kvalitetno, na tekmovanjih- to je najhitrejša pot do izkušenj. Tam lahko takoj in "v živo" preveriš, kakšen je tvoj občutek. Kje bi se dalo pridobit še kakšno sekundo ali celo minuto boš težko izvedel, če boš letel sam. Zato je zmotno razmišljanje, da še ne znaš dovolj, da bi šel na tekmo. Še nobenega niso zgrizli. Po tekmi ob kapljici in jedači pa je dovolj časa tudi za debate.
Torej, poštimat HLG-je, pa se vidimo na travniku!
lp, boštjan
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Matjaž!

Dobil sem vzorce gume. Zanimivo! Tista ki si jo označil z "METRAŽA 302" je ravno taka kot jo imam jaz (dobil od kolega Damjana). Samo da imam spletene 3 v kito, kot sem že prej povedal, da je dobolj močno za visoki štart HLGja. Karakteristika te gume je pa taka, da ko jo nateguješ, proti koncu sila postane zelo zelo velika in tudi raztegovati se kar naenkrat neha. Vzlet je energičen, a ni straha da bi se kaj zalomilo. S to gumo sem vzletal tudi leteče krilo Arrow in je kar šlo. Sva pa poizkusila s kolegom gor potegniti velik jadralni model Spirit elite (2 m razpona in preko 1 kile masa), pa ni šlo...gumica ni diovolj močna.

LP Mitja
Priponke
Primerjava moje gume z vzorcem! Popolnoma identična guma!
Primerjava moje gume z vzorcem! Popolnoma identična guma!
302 3x.jpg (31.33 KiB) Pogledano 5809 krat
Uporabniški avatar
MC GAYVER
Profesor
Prispevkov: 1973
Pridružen: 12 Dec 2002, 01:00
Kraj: lj
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a MC GAYVER »

idealna guma za te reči je tista cevka ki jo v zdravstvu uporabljajo kot esmarhovo povezo (stiskanje roke pri jemanju krvnega vzorca)

Gre za lateks in dobra lasnost ki pri nas še kako prav pride je da se rastegne trikratno in precej enakomerno vleče od začetka do konca na žalost pa je precej draga pa tudi ne traja dlje kot 2 sezoni

Gume za razne pajke izdelovat pa se 1-1,5 X rastegnejo in v začetni fazi divjajo pol jih pa ni več nič skupaj :evil:
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

Res je, ampak cevke iz lateksa je izredno težko (ali celo nemogoče) dobiti...
Če samo pomislim, da jih tisti, ki se fiksajo, dobijo zastonj, pa inekcije tudi... #-o kam gre ta svet? :evil:
Uporabniški avatar
luigidon
Freak
Prispevkov: 564
Pridružen: 14 Jan 2004, 12:55
Kraj: Vir-Domžale

Odgovor Napisal/-a luigidon »

Ja pol bom pa kar tole metražo 302 naročil pa bo:) Cena je več kot ugodna 21sit/m.

Ja tiste latex cevke je pa svinjsko težko dobit. Imam veze v lekarnah pa to ne gre kr tako. Skor tok komplicirajo kot če bi hotu večje količine zdravil vzet:) Do cene pa rajš nisem prišel:)))

lp
matjaz
---------------------
:D
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13473
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt »

HLG je treba trenirati! In da se ti sosedje ne smejijo, je treba to početi pod okriljem večernega mraka :D :D :D :D

LP Mitja
Priponke
hlg-mrak 2.jpg
hlg-mrak 2.jpg (20.58 KiB) Pogledano 5606 krat
Uporabniški avatar
mig7
Razpravljalec
Prispevkov: 106
Pridružen: 08 Feb 2005, 18:55
Kraj: okolica ptuja

Odgovor Napisal/-a mig7 »

.kje se pa ta metraža 302 naroči?
sky hunters
Uporabniški avatar
luigidon
Freak
Prispevkov: 564
Pridružen: 14 Jan 2004, 12:55
Kraj: Vir-Domžale

Odgovor Napisal/-a luigidon »

Jaz sem jo naročil pri totra Tekstil, Ljubljana....

lp
m
---------------------
:D
Odgovori

Vrni se na HLG/SAL/DLG modeli