Ne, ni knjiga Richarda Bacha, ampak se gre za zaresna krila!
Skratka, nadaljevanje zgodbe o podarjenem krilu za model.
Pred leti, mi je prijatelj, ki je izdeloval SAL/DLG modele SideWinder, po pošti poslal krilo.
Krilo je izdelano iz stirodurne sredice, karbonskim nosilcem, kevlarskim prednjim robom in oplato iz steklene tkanine. Takratna tehnologija pač..
Par let je krilo nabiralo prah v delavnici. To pa zato, ker sem si želel izdelati zanj vrhunski trup in repne površine, ter vgraditi kvalitetne servomotorje.
In tako je zadeva stala in čakala svojih pet minut, ki niso nikakor prišla na dnevni red.
Lani, pa sem se "vzel v roke" in si dopovedal, da lahko naredim povprečen SAL model v parih urah, če uporabim vse, kar mi že leži v delavnici, ne pa da se slinim nad artikli iz spletnih trgovin, ki so mi preveč iz dosega.
Tako sem vzel balzine repke, ki sem jih oblekel v stekleno tkanino, trup kupljen od bratov Fidler in začel zadevo lepiti skupaj.
V enem dnevu sem sestavil model in si končno oddahnil.
Ker je bilo takrat sezone ugodne termike že malo mimo, nisem ravno veliko z njim letel. Sem pa seveda uspel "izstreliti" iz modela v koruzo mini kamero, ko sem hotel narediti en video.
Seveda videa ni, ker kamere nisem nikoli našel.
Imam pa en smešen posnetek, mojih prvih nerodnih metov modela (ne se smejat!):
https://www.youtube.com/watch?v=8hAoPel3YHM
Te dni, pa me je lepo sončno vreme parkrat zbezalo ven na travnik, da sem si dal duška z modelom. Termike je dovolj in parkrat sem občutil, da sem se dvignil na rob dometa RV sprejemnika, tako, da se sedaj držim nekoliko bližje.
Mislim, da sem tehniko meta toliko dodelal, da ni več smešno, pa kar je najbolj pomembno, da se ne utrudim. Vrtna rokavica pa pripomore, da me blazinice kazalca in sredinca več ne bolijo. Model nudi pilotu veliko "rekreacije" na zraku, tako da poskrbi na nek način tudi za intenzivno gibanje na svežem zraku. Je pa treba pričeti s to rekreacijo najbrž polagoma, kajti en dan se mi je zgodilo, da me je med metom močno zapeklo v vratu ("heksenšus" po domače), da sem bil nekaj časa povsem trd...
Ko sem bral komentar uporabnika aspirina v temi Vortex okoli vrednosti modela, sem pomislil da je model vreden toliko, kolikor z njim zadostiš svojim željam. Če ti je glavno, da se razmigaš, nadihaš in prerešetaš kak termični balon, potem je dober kakršenkoli HLG/DLG/SAL model. Če pa imaš ambicije z ramo ob rami kosati se s tekmovalci, pa je čisto normalno, da moraš imeti model, kakršnega imajo oni..še bolje, če imaš boljšega. Seveda pa grejo potem roke v žep do komolca in še čez, kolikor pač kdo misli da je zanj smiselno. To ni nič narobe. Se pa mora vsak sam vprašati kje je njegovo mesto in v čem uživa ter koliko je za to pripravljen žrtvovati.
Včeraj sem se šele ob sončnem zahodu spomnil da lahko pripnem mini kamero na šilt od kape. Posnel sem nekaj metov in mirnega letenja, medtem, ko je sonce počasi lezlo za horizont. Morda danes sestavim kak kratek video in ga tukaj objavim.
LP Mitja