Špico lahko neseš na perota vsak termični dan od začetka meseca marca,
pa do konca septembra. Termika je uporabna med 1100 in 1700 lokalno, dežurni steber se nahaja cca 100-150 metrov od štarta v smeri Begunj, smer jugo-vzhod. Na višini 100m, prime že vzhodnik. Ko se naveličaš peglati, se odpelješ proti severo-zahodu, proti kotanji, kjer drži prej omenjeni veter. Paziš samo še na padalce in glajde, ki so ponavadi v bližini
modela.
Pristajalni manever bi bil pa za špico najbolši na sledeč način;
-na žalost z vetrom in cca 10 metrov pod stojiščem,
-nižji moraš biti zato, ker te termika in veter hitro dvigneta od željene višine, in če si pol previsok, pa brez zavor si čez, zadaj pa turbolenca, grmovje in samo po sreči cel model
-na minimalki in čim nižje preletiš vrh, nadaljuješ do malega travnička in
pristaneš, za rezervo, če si predolg in previsok imaš še malo hriba pred seboj
-prenizek pristanek v pobočje je otežen zaradi spodaj od letos postavljenega
el.pastirja in grdih skal na pobočju, ter precej strmega terena
Sam sem pristajal tu z letečim krilom, ki je tudi hiter in zgoraj opisani
manever pristajanja je po mojem mnenju edini primeren, saj pristanki v veter od zadaj ne omogočajo stalne optimalne upravljivosti modela zaradi
turbolenc za pobočjem. Je pa tu pristajal tudi model ASW z razpetino treh
metrov.
Še ena malenkost, en dan po prehodu fronte je termika in ozračje zelo turbulentno, pojavi se še nenaden sunek severnega vetra in pri neprodornem modelu se zgodi, da ne dosežeš več terena za pristanek.
Tako, da se splača po fronti počakati kakšen dan.
Lp Gašper
