ABC jadranja na pobočju

Uživanje v jadranju v vzgonskih vetrovih na slovenskih in tujih pobočjih

Moderatorji: PisaneliZaunkönig

Zaklenjeno
Uporabniški avatar
Roberto
Dr. Modelar
Prispevkov: 8447
Pridružen: 16 Nov 2004, 18:16
Kraj: Idrija

ABC jadranja na pobočju

Odgovor Napisal/-a Roberto » 21 Nov 2004, 01:55

Vsak bralec, ki ga zanese v to rubriko naj si dobro prebere teorijo o jadranju na pobočju, ki jo je napisal naš kolega, modelar, jadralni pilot in bodoči inštruktor jadralnega letenja, Rok Bordon. Predlagam print in v okvirju na nočno omarico.

LP, Robi

------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Jadranje na pobočju

S to tehniko se je vse v letenju in posledično jadralnem letenju začelo.
Prvi jadralni pilot, tudi prvi pilot Otto Liliental se je zaganjal po pobočju navzdol. Njegovi prvi leti so znašali 50m in je bil pravi letalec. Izkoriščal je pa prav pobočni vzgornik.
http://www.lilienthal-museum.de/olma/eotto.htm

Slika

Sem s tem začel, da sem omenil besedi "pobočni vzgornik". Tako si boš najlažje predstavljal kaj je jadranje na hribu. Zadeve ne gre posploševati in govoriti, da jadramo na vetru. Nikoli ne jadramo na vetru ampak na vzgornikih.
Zakaj tako razlagam? Zato ker obstaja več različnih tipov jadranja, ki so pa lahko vsi povezani s pobočjem.

Za prvo, kar ti je najbližje. Jadranje na pobočju v vetru.

Zamisli si da je nek hrib, hiša, gozd ali karkoli velikega ovira vetru. Če hoče zračna masa v vetru tako oviro preiti mora nekako čez njo priti. No najlažje je zaključiti, da v primeru ovire hriba veter piha navzgor. Nehote se ustvari pobočni vzgornik. Piha navzgor in to nas po domače "drži gor". Bolj kot piha bolj drži.
Vse to se dogaja samo na sprednji strani pobočja, se pravi na privetrni srani. Upam, da si predstavljaš, kaj se pa dogaja na zavetrni strani. Tisto, kar ti je znano iz posnetkov v vetrovnikih za avtomobilom. Rotorji in podobno. Zato nas do nedavnega ni bilo za videt na zavetrnih straneh pobočja.

Slika

Slika

Jadranje na pobočju, ko ni vetra.

To da ni vetra, ne drži povsem. Prav vsak dan piha veter. Če že ni nekih konstantnih vetrov zaradi premikanj ciklonov front in ostalih coprnij pa poznamo tako imenovan termični veter. To je veter, ki nastane zaradi termičnih pojavov. Sonce zrak pri tleh ogreje. Ta pregreti zrak se po tleh premika in ko naleti na neko oviro, tako da lahko pod njega pride hladen zrak se le ta od tal odlepi in nastane tako imenovan termični steber. Me boš preklel kaj ti razlagam jadranje na termiki, če te pa sprašujem za jadranje na pobočju. No, poglej na zadevo zelo široko. Predstavljal si dolino, ki jo obdajajo hribi. Zrak se v dolini pregreva. Zaradi tega ker je topel zrak lažji od hladnega, se pomika vedno proti višjemu delu doline. Nato ob pobočjih navzgor in ko prispe na sam vrh hriba se od njega odcepi in nastane termični steber. Zaradi tega pojava lahko na hribu jadramo tudi ko za nekatere ne piha.
Je pa za tako jadranje na hribu potrebno imeti veliko znanja, jajc in podobno. Zelo kmalu se zgodi, da iščeš model nekje globoko pod hribom. Pa še o zelo vekih hribih govorim, Alpe in podobni ne grički.

Slika

Tretje, jadranje na valovih.

Zelo podobno kot jadranje na hribu, samo da v tem primeru "hriba ne vidiš". Prej sem ti razložil, da se za hribom oziroma oviro ustvarjajo rotorji. No, to so precej velike zadeve. Veliki premiki zračnih mas gor ali dol. Ti rotorji so še večji kot hrib sam in se nadaljujejo kar precej za hribom oziroma oviro. No, ker so veliki in "žilavi" so za veter, ki piha proti njim v višjih plasteh ozračja ovira. Se pravi na pri vetrni strani rotorja se ustvarjajo enaki pogoji kot na hribu. Veter piha navzgor in nas po domače "drži gor". Da nam vse skupaj uspe izpeljati je krivo ravno to zaradi česar pride do tega pojava. Pogoj za kaj takega je konstanten močan veter. To je tako močan veter da smo ponavadi obrjeni samo proti vetru in glede na zemljo letimo s hitrostjo nič ali celo nazaj, nam pa gre gor ali pa ostajamo na isti višini.

Slika

Četrto, tako imenivan DS "Dinamic Soaring" - dinamično jadranje.

Začelo se je na hribu in to na zavetrni strani. Zdaj se že ve, da se da to početi vsepovsod in tudi na privetrni strani hriba. Gre pa za šele sedaj razumljivo in precej enostavno zadevo. Samo plast, kjer se stikata dve popolnoma različni zračni masi je potrebno najti. Plast, ki je med mirujočim zrakom in gibajočim zrakom. Pri preletu te plasti letalo pospešuje. Večja in konstantnejša kot je razlika med mirnim in gibajočim zrakom večje hitrosti se da doseči. Tako v teoriji, če se zanemari kak upor in podobne težko preračunljive zadeve bi se baje dalo doseči zvočne hitrosti. Nekje okoli 1.6 macha se govori.

Slika

Toliko na kratko, da si vsaj malo predstavljaš koliko različnih tipov jadranja je lahko povezano s pobočjem.

Tehnika letenja na hribu

Poletiš po hribu navzdol, proti vetru. Zdaj je vse odvisno od moči vetra in velikosti hriba. Recimo, da govorima o močnejšem vetru in hribu bolj teoretičnih oblik, daljši greben na katerega piha veter točno pravokotno. Postavil si se na sredo grebena, model si vrgel proti vetru in nadaljeval v tej smeri se pravi proč od hriba. Takoj boš opazil, da ti drži. Še tiščati ga moraš, pa še vseeno gre gor. No, sedaj je na tebi, da se odločiš ali boš šel levo ali desno. Vse skupaj počneš relativno blizu hriba. Voziš se vzporedno s hribom. Višino boš precej hitro pridobival, je pa odvosno od moči vetra, termike in seveda od tebe ali boš tiščal ali vlekel. Kmalu ti bo vse jasno in nato si lahko privoščiš malo raziskovanja. Poizkusi kako daleč naprej proti vetru še hrib drži. Lahko se spustiš tudi nizko in prilezeš nazaj gor. Ko boš višje se lahko spustiš tudi malo za hrib, da vsaj okusiš kako je na "rodeu". Ta manever počni visoko in ne preveč za hribom. Moraš še nazaj priti.

Zanima pa me zakaj nam pri jadranju tako zelo nagaja veter? Recimo na Madžarskem je kar precej pihalo in to v eno smer. Kar bi moralo po logiki pobočja držati gor ure in ure. V čem je bil torej problem?

Ne posplošuj ne jadramo na vetru in vse bo lažje

Na Madžarsekm je bil prav poseben primer, če ne rečem raje problem. Zaradi zelo goste oblačnosti, če se izrazim kot meteorolog pokritost 8/8, kar pomeni popolna pokritost z oblaki. V takem primeru moč sonca ne pride do tal. Zrak se ne more pregreti in tako so termične aktivnosti zelo omejene, če že ne nemogoče.
Vse kar si lahko naredil je bilo v 60 sekundah priti najvišje in nato čim lepše odpeljat. Brez premikov krmil, da se upori ne povečujejo, pa tudi model z najmanjšim propadanjem je bil zaželjen. Ravno tako pa so imeli prodornejši modeli veliko prednost, ker so se lahko prebili naprej proti vetru in delno iskoriščali tehniko jadranja na valovih. Kot se spominjaš je bila pred nami vas. No ta vas je ovira vetru. Za vasjo se ustvarijo rotorji, na njih pa pogoji jadranja na valovih in to je to. Samo da si zadel, kje je ne moreš vedeti. Zato pa potrebuješ prodoren model z majhnim propadanjem, da lahko prečesaš teren.

Če ni ovir in sonca in je samo veter ne boš jadral. Gre samo dol. Če pa sonce je in piha zelo močan veter pa vseeno lahko pričakuješ termične aktivnosti. Samo nekaj je drugače. Tako kot piha veter se oblikuje tudi termični steber. Se pravi, termični stebri niso pokonci ampak poševni. Jadrati se da, samo je potrebnih precej izkušenj. Ko priletiš v dviganje moraš najprej zadeti v katero smer je bolje obrnit. Nato je potrebno čim hitreje najti center dviganja in se nato lepo spustiti z vetrom. Zdaj pa spet trik, če dviganje ni dovolj močno nas lahko veter prehitro in predaleč odnese. Višine nismo pridobili dovolj in nazaj ne bomo več prišli. Vsaj v pravem času ne. Zato je pri jadranju na termiki in v vetru potrebno zelo veliko izkušenj in zelo dobro je imeti prodoren model. Še neka nevšečnost. Dviganje je lahko pred nami ali za nami. Lahko imamo prav takšno propadanje, pot modela kot dviganje. Nikoli ga ne bomo zadeli. Tako lahko vidiš, da sam končaš na zemlji kolega je pa bil nekaj metrov pred tabo samo nisi mogel do njega zaradi neprodornega modela

Zdaj dojel sem, da je pač potrebno zavijati v veter. V primeru pobočja je pač potem potrebno zavijati stran od pobočja. Kako pa je z raznimi akrobacijami? Se mora vse delati točno v veter? No ja, dovolj vprašanj...

Ni ti potrebno zavijati v veter. Ne obstaja nobeno pravilo. Samo če boš obrnil z vetrom te bo odneslo. Ni to vedno slabo. Kaj pa še je dviganje za teboj???????
Na pobočju obstaja pravilo, da je potrebno vedno obrniti stran od pobočja. Vendar to pravilo velja samo "pri pravih jadralnih pilotih". Je pa predvsem zaradi varnosti. Vse prevečkrat je že kdo končal na hribu. Zelo enostavno je, če si manever privoščiš preblizu hriba te bo veter prav pošteno prilimal na steno. Pri pravih letalih se to ponavadi konča s smrtjo.

Slika

Koliko si boš privoščil med modelarji je samo tvoja svar. Na hribu lahko počneš karkoli. Lahko kršiš vsa pravila obnašanja, lahko ljudi strašiš, lahko modelov razbiješ koliko hočeš, samo da drugim ne delaš škode. Vse skupaj razumi, da lahko na pobočju počneš karkoli. Akrobacije kakršnekoli in kjerkoli.

Primer akrobacij na pobočju

Pa še eno za na konec? Ali se sedaj ko se bliža zima tudi leti na pobočju? Bi se rad enkrat pridružil kot gledalec...

Na pobočju lahko letiš skozi vse leto. Tudi ob snežem metežu, temi, ....... samo da piha.
No, pozimi je mrzlo že v osnovi. Z vetrom temperatura še bolj pade. Od tebe je odvisno koliko zdržiš. A boš letel par minut ali več ur. Enkrat pa vseeno poskusi boš vsaj videl koliko si res nor na jadranje.

Slike, vir: Internet

Uporabniški avatar
Pisaneli
Dr. Modelar
Prispevkov: 3446
Pridružen: 13 Sep 2006, 20:47
Kraj: Žiče-Slov. Konjice

Re: ABC jadranja na pobočju

Odgovor Napisal/-a Pisaneli » 18 Apr 2012, 22:53

Gremo dalje ... .

Pristajanje na pobočju

Ko letiš na pobočju in imaš dobra dviganja si misliš, da si v devetih nebes. Najtežji del je uspešen pristanek brez poškodb modela. Pristanek modela na pobočju je ena izmed najbolj zahtevnih upravljanj in potrebuje veliko mero koncentracije in predvidevanj, še posebej, če pobočje nima klanca z jasno in ravno lego.

Z modelom letimo na primerni višini (~10m) nad pristajalnim območjem v širokem krogu ob vrhu pobočja na naši strani. To bo pospešilo model saj letimo z vetrom. Model bo zmanjšal hitrost, ko ga obrnemo nazaj v veter za končni pristop. Ne pustite, da model odleti preveč daleč za nami, ko pa je na točki, kjer imate občutek, da lahko pristanete nekje blizu, potem začnete s pristajalnim manevrom. Da modelu še bolj upočasnimo hitrost uporabimo zavore ali butterfly, če jih model omogoča. Če je veter premočan imamo lahko težave z pristajanjem. Brez težav lahko vajo ponovimo in naredimo še en krog.

Če povzamem nasvet g. Kosa. Če ne poizkusiš in razbiješ se ne boš nikoli naučil dobro pristati v močnejšem vetru. :oops: :D

Slika
Priponke
A1310109.JPG
Pristajalni manever s spuščenimi flapi.
A1310109.JPG (159.61 KiB) Pogledano 3932 krat
Slika

Fear of a Flat Planet.

Zaklenjeno

Vrni se na