SZD-10 Czapla 1:5
Moderatorji: Pisaneli, Zaunkönig
Danes sem nalotal konektorje, izdelal podaljšek, napolnil akumulator in preizkusil pogon. Ne še na modelu, ampak sem ga držal v roki.
Vlečna sila je kar precejšnja, zračni tok, pa mi je kar jemal sapo!
(seveda, ker sem držal pogon v iztegnjeni roki pred seboj)
Po moje bo tole še kar v redu potegnilo Čapljo v zrak.
Mislim, da je statičnega vleka blizu dveh kil, morda dve in pol....
Sem pa opazil, da bo treba dati podaljšek z večjim presekom, ker se je grel.
Brez podaljška je bila moč večja, torej moram nabaviti debelejši vodnik.
Me pa vzlet malce skrbi, če bo po model v štartu preveč ril z nosom po tleh in bežal iz smeri, še preden bo dovolj hitrosti, da bodo krilca "poprijela".
Mitja
Vlečna sila je kar precejšnja, zračni tok, pa mi je kar jemal sapo!
(seveda, ker sem držal pogon v iztegnjeni roki pred seboj)Po moje bo tole še kar v redu potegnilo Čapljo v zrak.
Mislim, da je statičnega vleka blizu dveh kil, morda dve in pol....
Sem pa opazil, da bo treba dati podaljšek z večjim presekom, ker se je grel.
Brez podaljška je bila moč večja, torej moram nabaviti debelejši vodnik.
Me pa vzlet malce skrbi, če bo po model v štartu preveč ril z nosom po tleh in bežal iz smeri, še preden bo dovolj hitrosti, da bodo krilca "poprijela".
Mitja
Včeraj sem šel na teden dni star travnik (odkar je bil pokošen) preizkusiti, kako "potegne".
Navkljub 10 cm visoki travi, je Čaplja kar lepo zapeljala po njej in pridobivala hitrost. Zato se mi zdi, da bo vzlet s pokošene podlage mogoč.
Zaradi zračnega curka propelerja na rep je model vodljiv. Tudi ko je eno krilo drajsalo po tleh, je bilo mogoče s smernim krmilom preprečiti zavijanje modela na stran. Zaenkrat sem še optimističen.
Ko bo pokošen en velik travnik, kjer smo včasih leteli motorno, bom naredil preizkusni polet.
Navkljub 10 cm visoki travi, je Čaplja kar lepo zapeljala po njej in pridobivala hitrost. Zato se mi zdi, da bo vzlet s pokošene podlage mogoč.
Zaradi zračnega curka propelerja na rep je model vodljiv. Tudi ko je eno krilo drajsalo po tleh, je bilo mogoče s smernim krmilom preprečiti zavijanje modela na stran. Zaenkrat sem še optimističen.
Ko bo pokošen en velik travnik, kjer smo včasih leteli motorno, bom naredil preizkusni polet.
Poštar je prinesel Assan "long range" (1000-6000m), 8 kanalni sprejemnik, tako da bom lahko s Čapljo brez skrbi odletel dlje kot sem si upal do sedaj.
S Hextronik USB vmesnikom, ga je menda mogoče na uporabniku prijeten način programirati. Narediti moram moški/moški adapter, potem pa preverim, kako to programiranje funkcionira.
S Hextronik USB vmesnikom, ga je menda mogoče na uporabniku prijeten način programirati. Narediti moram moški/moški adapter, potem pa preverim, kako to programiranje funkcionira.
- Priponke
-
- Nastavljanje Fail Safe funkcije
- assan fail safe.jpg (86.65 KiB) Pogledano 6099 krat
-
- Sprejemnik in USB vmesnik
- Assan X8R.jpg (267.83 KiB) Pogledano 6099 krat
Na šleparijadi sem to nedeljo preizkusil nov sprejemnik še v zraku. B.P:!
Preizkusil sem tudi nov nosilec za mini kamero v kabini in zaradi dokaj slabega rezultata prišel do naslednjih zaključkov:
- povečati gyro gain ali pa gyro odklopiti, ker pri tej nastavitvi med kroženjem ni bilo kakega vidnega vpliva. V zraku se model vrti počasneje, kot pa sem ga jaz sukal na tleh, ko sem nastavljal giro.
- nosilec kamere spustiti nižje, ker pri pogledu na krilo sama konstrukcija pokrova kabine preveč zastira pogled.
- mehanizem nosilca kamere posprejati s črnim mat sprejem, ker se vsi svetli deli, če so obsijani s soncem, zrcalijo na steklu kabine in motijo pogled
- razmišljam še o seksi "kabrio" varianti pokrova kabine, kjer bi imela Čaplja samo dvoje vetrobranskih stekel. Res Čaplja tega v resnici ni nikoli imela, vem pa, da so mnoge oldtimerje andanes preurediili tudi v kabrio verzijo. V tem primeru, bi bil pogled (in šum vetra) še najbolj zanimiv.
No, pa še kratki video povzetki štirih poletov od včeraj (šele pri drugem poletu sem se spomnil premikati kamero levo/desno ):
Let 1
Let 2
Let 3
Let 4
Mitja
Preizkusil sem tudi nov nosilec za mini kamero v kabini in zaradi dokaj slabega rezultata prišel do naslednjih zaključkov:
- povečati gyro gain ali pa gyro odklopiti, ker pri tej nastavitvi med kroženjem ni bilo kakega vidnega vpliva. V zraku se model vrti počasneje, kot pa sem ga jaz sukal na tleh, ko sem nastavljal giro.
- nosilec kamere spustiti nižje, ker pri pogledu na krilo sama konstrukcija pokrova kabine preveč zastira pogled.
- mehanizem nosilca kamere posprejati s črnim mat sprejem, ker se vsi svetli deli, če so obsijani s soncem, zrcalijo na steklu kabine in motijo pogled
- razmišljam še o seksi "kabrio" varianti pokrova kabine, kjer bi imela Čaplja samo dvoje vetrobranskih stekel. Res Čaplja tega v resnici ni nikoli imela, vem pa, da so mnoge oldtimerje andanes preurediili tudi v kabrio verzijo. V tem primeru, bi bil pogled (in šum vetra) še najbolj zanimiv.
No, pa še kratki video povzetki štirih poletov od včeraj (šele pri drugem poletu sem se spomnil premikati kamero levo/desno ):
Let 1
Let 2
Let 3
Let 4
Mitja
štajerc napisal/-a:zelo lepo
tako kot si že sam rekel je potrebno prebarvati in spustiti nižje kamero... ko pa sem gledal posnetek pa je to čista simfonija
L.P.Samo
Za "simfonijo" sem pa že spet dobil obvestilo od youtuba na mejla, da imam najbrž uporabljen avdio, ki je last Sony entertejment.......Se bom najbrž kmalu prestavil kam drugam s filmi.
Danes sem spravil skupaj vario za Čapljo.
V bistvu sem podrl to kar sem perd časom naredil, ker je bilo preveč šuma in motenj v prenosu avdio signala od modela k meni.
V bočne strani reber v kokpitu moram samo še navrtati par luknjic, ter vanje zalepiti bambusove palčke, da bom imel kam zatakniti gumice, ki bodo držale zadevo na pravem mestu v modelu.
Se že veselim naslednje šleparijade, da bom zadevo preizkusil.
Je pa stvar narejena takole (glej sliko) po principu Poor man vario, back off! I am DIY Maniac! :
Star zmajarski variometer (1) sem razstavil, odstranil vse težke dele in LCD display, tako da je ostalo samo osnovno vezje z baterijio. Zavil sem ga v plastiko.
Zvok iz variometra sem po silikonski cevki speljal na mikrofon voki-tokija (2). Ta voki-toki sem seveda razstavil na prafaktorje in uporabil samo vezje. Iz aviošpera sem naredil novo ohišje zanj, kjer je prigrajen servomotor za pritiskanje tasterja za odajanje na voki-tokiju. Servomotor sem vezal na kanal ausklinka(vlečna kljuka), vendar sem uporabil ločen sprejemnik v modelu (3)
Pri sebi na tleh imam drugi voki-toki (4) s slušalko.
Ko želim slišati, kaj se dogaja z modelom v zraku, na oddajniku RV naprave frcnem stikalo za ausklink in servo preklopi voki-toki v modelu na oddajanje. V slušalki zaslišim variometer.. če se seveda oglaša.
Variometer ima dva načina in sicer samo pipkanje za gor, ali pa pipkanje za gor in neprekinjen ton za dol, kadar to naraste preko 2m/s. Izbral sem način pipkanja samo za gor, sem pa občutljivost nastavil na zelo visoko.
In koliko me je stala zadeva:
- variometer je bil nabavljen tako daleč nazaj, da se je že amortiziral in sem na ta strošek že zdavnaj pozabil... torej lahko račuunam 0.00€
- voki-toki, par v kompletu s polnilcem vred (8 kanalov, domet 3km) je stal 29,99€
- servomotor..ležal med kramo
- sprejemnik...ležal med kramo
LP Mitja
V bistvu sem podrl to kar sem perd časom naredil, ker je bilo preveč šuma in motenj v prenosu avdio signala od modela k meni.
V bočne strani reber v kokpitu moram samo še navrtati par luknjic, ter vanje zalepiti bambusove palčke, da bom imel kam zatakniti gumice, ki bodo držale zadevo na pravem mestu v modelu.
Se že veselim naslednje šleparijade, da bom zadevo preizkusil.
Je pa stvar narejena takole (glej sliko) po principu Poor man vario, back off! I am DIY Maniac! :
Star zmajarski variometer (1) sem razstavil, odstranil vse težke dele in LCD display, tako da je ostalo samo osnovno vezje z baterijio. Zavil sem ga v plastiko.
Zvok iz variometra sem po silikonski cevki speljal na mikrofon voki-tokija (2). Ta voki-toki sem seveda razstavil na prafaktorje in uporabil samo vezje. Iz aviošpera sem naredil novo ohišje zanj, kjer je prigrajen servomotor za pritiskanje tasterja za odajanje na voki-tokiju. Servomotor sem vezal na kanal ausklinka(vlečna kljuka), vendar sem uporabil ločen sprejemnik v modelu (3)
Pri sebi na tleh imam drugi voki-toki (4) s slušalko.
Ko želim slišati, kaj se dogaja z modelom v zraku, na oddajniku RV naprave frcnem stikalo za ausklink in servo preklopi voki-toki v modelu na oddajanje. V slušalki zaslišim variometer.. če se seveda oglaša.
Variometer ima dva načina in sicer samo pipkanje za gor, ali pa pipkanje za gor in neprekinjen ton za dol, kadar to naraste preko 2m/s. Izbral sem način pipkanja samo za gor, sem pa občutljivost nastavil na zelo visoko.
In koliko me je stala zadeva:
- variometer je bil nabavljen tako daleč nazaj, da se je že amortiziral in sem na ta strošek že zdavnaj pozabil... torej lahko račuunam 0.00€
- voki-toki, par v kompletu s polnilcem vred (8 kanalov, domet 3km) je stal 29,99€
- servomotor..ležal med kramo
- sprejemnik...ležal med kramo
LP Mitja
- Priponke
-
- variopussy.jpg (38.71 KiB) Pogledano 7985 krat
STEUERKNUPPELTHERMIK
Za pridobivanje višine (potencialna energija) na račun izgubljanja kinetične energije imajo Nemci posrečen izraz "Štojernipeltermik".... termika povzročena s komando višine 
V bistvu model pridobi višino in izgubi hitrost, kar seveda NE pomeni, da je priletelo v termiko.
Statični vod variometra se lahko priključi na sondo totalne energije (TE-probe), ki bolj ali manj uspešno "kompenzira" javljanje variometra (izniči javljanje "lažnih dviganj") v primeru "pumpastega letenja".
Bolj ali manj uspešna kompenzacija je odvisna od parametrov sonde (velikosti, geometrijskih proporcij, lokacije na modelu, načina postavitve, območje re števila..) in deluje tako, da dobesedno dinamično spreminja "statični tlak" ki ga meri variometer.
Statični tlak je v bistvu neke vrste dinamični zajem prihajajočega zračnega toka. (ta sonda deluje kot mala venturi cev... povečevanje hitrosti letenja=tlak pada, zmanjševanje hitrosti letenja=tlak narašča)
V kolikor leti letalo v pravočrtnem enakomernem letu, je ta tlak konstanten in narašča le za vrednost zniževanja tlaka okolice zaradi padanja nadmorske višine.
Če model prileti v dvigajoč zračni tok, se tlak okolice začne zniževati. Variometer zazna dviganje in ga javlja.
Če v ravnem poletu potegnemo komando višine nase (dobimo višino na račun hitrosti....govorim o primeru ko termike NI) nam se zadeva odvija takole: Zaradi pridobivanja višine se tlak okolice začne nižati. Variometer bi moral pokazati dviganje.
Ampak, zaradi vzpenjanja modela, mu začne padati hitrost letenja. Zaradi padajoče hitrosti začne padati tudi dinamični tlak na sondi. Ker variometer meri oboje hkrati (ena in ista cevka speljana do piezzo sonde ve variu) ne zazana nič , kajti padanje tlaka zaradi višine se bolj ali manj posrečeno kompenzira z naraščanjem tlaka v sondi zaradi zmanjševanja hitrosti)
Zakaj omenjam besedo "bolj ali manj"? ker se enostavno ne da narediti sonde, ki bi pravilno delovala v velikem razponu hitrosti, kakor je tudi precej zahtevno narediti zadevo tako natančno, da bi delovala 100% v danem režimu letenja. Je pa vsekakot bolje kot nič.
Obratno se naredi, če potisnemo palico od sebe in z modelom zapumpamo dol. Variometer sper ne pokaže pretiranega padanja, vse dokler se to povečano paanje nje ustali na neki konstantni vrednosti.
Za Čapljo nameravam narediti tam kjer se nahaja originala venturi cevka, TE sondo, da vidim kako se bo to obneslo, kajti slišal sem dosti dobrega o tem načinu kompenzacije variometra, še več pa negativnih mjenj. Tako se bom prepričal če je kaj na tem. Se pa zavedam, da je ogromno odvisno o dosti parametrov, zato ni nujno da bo kar od prve, na augenmas, ratalo. Nikoli se pa ne ve! Je treba probat!
LP Mitja
V bistvu model pridobi višino in izgubi hitrost, kar seveda NE pomeni, da je priletelo v termiko.
Statični vod variometra se lahko priključi na sondo totalne energije (TE-probe), ki bolj ali manj uspešno "kompenzira" javljanje variometra (izniči javljanje "lažnih dviganj") v primeru "pumpastega letenja".
Bolj ali manj uspešna kompenzacija je odvisna od parametrov sonde (velikosti, geometrijskih proporcij, lokacije na modelu, načina postavitve, območje re števila..) in deluje tako, da dobesedno dinamično spreminja "statični tlak" ki ga meri variometer.
Statični tlak je v bistvu neke vrste dinamični zajem prihajajočega zračnega toka. (ta sonda deluje kot mala venturi cev... povečevanje hitrosti letenja=tlak pada, zmanjševanje hitrosti letenja=tlak narašča)
V kolikor leti letalo v pravočrtnem enakomernem letu, je ta tlak konstanten in narašča le za vrednost zniževanja tlaka okolice zaradi padanja nadmorske višine.
Če model prileti v dvigajoč zračni tok, se tlak okolice začne zniževati. Variometer zazna dviganje in ga javlja.
Če v ravnem poletu potegnemo komando višine nase (dobimo višino na račun hitrosti....govorim o primeru ko termike NI) nam se zadeva odvija takole: Zaradi pridobivanja višine se tlak okolice začne nižati. Variometer bi moral pokazati dviganje.
Ampak, zaradi vzpenjanja modela, mu začne padati hitrost letenja. Zaradi padajoče hitrosti začne padati tudi dinamični tlak na sondi. Ker variometer meri oboje hkrati (ena in ista cevka speljana do piezzo sonde ve variu) ne zazana nič , kajti padanje tlaka zaradi višine se bolj ali manj posrečeno kompenzira z naraščanjem tlaka v sondi zaradi zmanjševanja hitrosti)
Zakaj omenjam besedo "bolj ali manj"? ker se enostavno ne da narediti sonde, ki bi pravilno delovala v velikem razponu hitrosti, kakor je tudi precej zahtevno narediti zadevo tako natančno, da bi delovala 100% v danem režimu letenja. Je pa vsekakot bolje kot nič.
Obratno se naredi, če potisnemo palico od sebe in z modelom zapumpamo dol. Variometer sper ne pokaže pretiranega padanja, vse dokler se to povečano paanje nje ustali na neki konstantni vrednosti.
Za Čapljo nameravam narediti tam kjer se nahaja originala venturi cevka, TE sondo, da vidim kako se bo to obneslo, kajti slišal sem dosti dobrega o tem načinu kompenzacije variometra, še več pa negativnih mjenj. Tako se bom prepričal če je kaj na tem. Se pa zavedam, da je ogromno odvisno o dosti parametrov, zato ni nujno da bo kar od prve, na augenmas, ratalo. Nikoli se pa ne ve! Je treba probat!
LP Mitja
Danes je Čaplja odšla od doma, k novemu lastniku.
Upam, da mu bo prinesla vsaj pol toliko veselja, ko ga je meni, saj je model počasen in ubogljiv, pa tudi jadrati zna, če je termike vsaj za ščepec.
Imam mešane občutke...po svoje sem vesel, da je šla v dobre roke, po drugi strani jo bom pa kar malce pogrešal, a se tolažim, da jo bom še vsake kvatre srečal na kaki šleprijadi.
Ker sem sedaj brez jadralca za aerozaprego, upam, da bo to vzpodbuda, da se s polno vnemo lotim jadralca za sezono 2011.
S tem se je zgodba o Čaplji v tej temi na forumu končala.
Upam, da je prikaz gradnje in letenja bil dovolj uporaben, da bo koga to morda potegnilo med leteče makete. Če bo to tako, potem je bil moj namen dosežen.
LP Mitja
Upam, da mu bo prinesla vsaj pol toliko veselja, ko ga je meni, saj je model počasen in ubogljiv, pa tudi jadrati zna, če je termike vsaj za ščepec.
Imam mešane občutke...po svoje sem vesel, da je šla v dobre roke, po drugi strani jo bom pa kar malce pogrešal, a se tolažim, da jo bom še vsake kvatre srečal na kaki šleprijadi.
Ker sem sedaj brez jadralca za aerozaprego, upam, da bo to vzpodbuda, da se s polno vnemo lotim jadralca za sezono 2011.
S tem se je zgodba o Čaplji v tej temi na forumu končala.
Upam, da je prikaz gradnje in letenja bil dovolj uporaben, da bo koga to morda potegnilo med leteče makete. Če bo to tako, potem je bil moj namen dosežen.
LP Mitja
- Priponke
-
- IMG_3522.JPG (97.71 KiB) Pogledano 7186 krat
Danes sem sestavil morda zadnji video na temo SZD-10 Czapla.
Toliko, da ne bom kar tako pozabil nanjo, ker se mi je letos na šleparijadah kar prirasla k srcu. Koliko, sem začutil šele potem, ko je odšla od hiše.
VIDEO (klik)
Mitja
Toliko, da ne bom kar tako pozabil nanjo, ker se mi je letos na šleparijadah kar prirasla k srcu. Koliko, sem začutil šele potem, ko je odšla od hiše.
VIDEO (klik)
Mitja
FANTASTIČEN Video.
Pogled kamere iz kabine mi je bil še posebej všeč. Da ne govorim o rotiranju kamere v kabini
Vidi se tudi, da ima model malo večjo inercijo in je posnetek kamere na letalu brez večjih tresljajev. (Ali pa si spet pogruntal kaken anti stress mehanizem)
Izgleda, da sta s Čapljo doživela veliko lepih trenutkov in film izpade kot nostalgija ponosnega lastnika (mogoče zaradi glasbene podlage).
Res lep filmček, kakšni posntek bodo šele iz tavelikega Guppya.
Pogled kamere iz kabine mi je bil še posebej všeč. Da ne govorim o rotiranju kamere v kabini
Vidi se tudi, da ima model malo večjo inercijo in je posnetek kamere na letalu brez večjih tresljajev. (Ali pa si spet pogruntal kaken anti stress mehanizem)
Izgleda, da sta s Čapljo doživela veliko lepih trenutkov in film izpade kot nostalgija ponosnega lastnika (mogoče zaradi glasbene podlage).
Res lep filmček, kakšni posntek bodo šele iz tavelikega Guppya.
Re: SZD-10 Czapla 1:5
Koncno sem se toliko spravil k Caplji, da sem spisal navodilo za gradnjo, ter skorajda dokoncal nacrte. Upam, da bom dokoncal se v januarju.
Re: SZD-10 Czapla 1:5
Načrti so narejeni!
Vsebujejo:
6 splošnih risb
7 sestavnih risb (krila, rep, zavore, kabina..) v merilu 1:1
7 risb elementov za razrez sestavnih kosov v merilu 1:1
1 risba za razez nalepk (registracija in dekoracija) v merilu 1:1
ter 7 datotek DXF elementov primernih za CNC razrez.
http://ultralajt.webs.com/apps/webstore ... ow/2966301
Mitja
Vsebujejo:
6 splošnih risb
7 sestavnih risb (krila, rep, zavore, kabina..) v merilu 1:1
7 risb elementov za razrez sestavnih kosov v merilu 1:1
1 risba za razez nalepk (registracija in dekoracija) v merilu 1:1
ter 7 datotek DXF elementov primernih za CNC razrez.
http://ultralajt.webs.com/apps/webstore ... ow/2966301
Mitja
- Priponke
-
- planpreview.jpg (148.65 KiB) Pogledano 4388 krat