Portal Modelarji.com

Točno to sem imel v mislih.
Ampak preden roba prispe iz HKja traja. Setup za ta model že 14 dni potuje.

LP2R

Meni se zelo dobro obnese Veralite. Delo z njo v primerjavi z Vivakom je kot dan in noč.
Kupil sem jo kako leto in pol nazaj v Pako d.o.o. Brežice, vendar sem pravkar preveril, če to še imajo v ponudbi, pa imajo samo Vivak.

Kolega mi še en teden v avtu vozi večjo ploščo plastike, ki naj ne bi bila Vivak, ampak nekaj podobnega. Po priporočilu dobavitelja naj bi bila to podobna stvar, le malenkost manjšo temperaturo zahteva. Zaradi snežnih razmer še ni prispela do mene. Nekaj kosov vivaka sem imel še na zalogi in sem poskušal z njim. Iz iste plošče sem malo nazaj vlekel kabine za Extro, pa so ratale odlično, zato me čudijo zadnji neuspehi.
Kje so tisti časi, ko smo tole plastiko kupovali na kile za majhen denar. Baje naj bi prihajala iz Italije, vendar se občasno lahko dobi le tanjša folija debeline 0,45. Seveda izvzamem modelarske trgovine.
Kolega mi je prinesel podobno plastiko iz Obija, vendar pri temperaturi začne bledeti, končni izdelek pa ni več prozoren ampak bel.

LP2R

Ultralajt napisal/-a:Meni se zelo dobro obnese Veralite. Delo z njo v primerjavi z Vivakom je kot dan in noč.
Kupil sem jo kako leto in pol nazaj v Pako d.o.o. Brežice, vendar sem pravkar preveril, če to še imajo v ponudbi, pa imajo samo Vivak.

Če je pa v Brežicah nimajo več skočiš pa še do Zagreba, to zdaj ni več problem
Na njihovi strani je še v ponudbi.
Se pa z to plastiko dela res lepo in enostavno. Sem eno kabino segrel z grelno pištolo/fenom in na roke potegnil čez kalup. gre lepo gladko in se enakomerno razteguje.
http://www.pako.si/hr/tehnicni.asp?id_strani=1096

Danes sem se ukvarjal s pogoni. Za vse pogone sem uporabil 9g servomotorje.
Izdelal sem pul-pul sistem za pogon smeri ter povezavo za višino. Med delom sem razmišljal o varianti, da se smer poganja preko bovdna. Marsikdo ima težave s pul-pul sistemom, da res dobro deluje, zato bom v rebra dodal še utore, kamor se lahko po želji zalepi bovden. Na dveh rebrih bom dodal tudi utorček za kabel servota za višino, saj ima trup na spodnji strani luknjo za izhajanje hladilnega zraka in ne bi bilo dobro, da se ta kabel valja nad to odprtino.

LP2R

Že cel dan hodim okoli modela in tuhtam. Naredil sem eno napako, ki jo bo treba popravit. Kje sem imel pamet ko sem delal.
Smerni stabilizator ima namesto pantov narejen pregib kar s folijo. NAPAKA! Napete žice pritiskajo na pregib in sčasoma ga usločijo na eno stran. Bo treba predelat na pante. Zdaj pa tuhtam kako najhitreje in najlažje predelat, da ne bo treba še enkrat oblačit repa in nanj opasovat dekorjev.

LP2R

Zareži v folijo in spodaj nalepi pvc pante.....mislim da bo najenostavneje

Da ne bo kdo mislil, da je zadeva zastala.
Dobil sem novo plastiko za kabine 1 mm debel Petglite. Naj bi se delalo enako kot z Vivakom ali Veralite. Poskusil sem s temperaturami 100, 125, 150 in 175 stopinjami. Stvar se obnaša enako kot prej - mehurčki. Res, da jih je sedaj manj, ampak so večji. Ne glede na temperaturo je problem isti.
Ni druge kot da zamenjam pečico, jutri dopoldne, ko bo žena v službi bom poskusil v domači kuhinji. Bom reskiral negodovanje ko pride domov, kajti zavohala bo prav gotovo.
Ni hudič da pridem zadevi do dna.

LP2R

Mogoče premočan grelec v pečici, ki preko direktnega (IR?) sevanja preveč segreje material?

Jaz bi 10 cm pod in 10 cm nad folijo dal zaslon iz ALU folije, ne prevelik, tako da bi lahko vroč zrak ob robovih prišel do gretega elementa, ustavil pa bi direktno sevanje.

Čudovit model in res super mojstrsko okraševanje

Ful lep model,kdaj bo kit na voljo

Na sevanje grelca sem takoj pomislil in tudi že razmišljal o senčniku. Žal pa to ni problem, saj sem druge poskuse delal tako, da je bila pečica že segreta in grelec ugasnjen. Danes poskusim v drugi pečici ali bo kaj drugače. Imam že vse pripravljeno, le za vsak slučaj toliko počakam, da se materiali klimatizirajo. Sumim namreč tudi prevelik šok za plastiko če je prostor premrzel.
Mojster od katerega sem dobil ta material temu efektu pravi, da plastika zavre. Razlogov je veliko: prevelika temperatura ali pa premajhna in s tem predolgo segrevanje. Zanimivo, ker mi je bilo vakuumiranje kabin čisto enostavno opravilo, naredil sem jih že veliko, pa vse brez težav.

KIT kompleti bodo na voljo takoj, ko rešim te moje porodne težave. Naročenih je že nekaj, tako da bo takoj padla mini serija.

LP2R

Zdravo,

si poskusil z vrelo vodo?

lp,Janez

Kuhanje v vreli vodi odpade, ker je pramodel narejen iz mavca, da je površina brezhibno gladka ne glede na vročinske šoke. Poleg tega pa je dokaj velika in s tem spet nastanejo težave z velikostjo plastenke.
Toda!
Misija vakuumiranje končana!
Rezultat: 6 mrtvih in 12 srečno prispelo na cilj.
Po par uničenih poskusov sem le končno našel pravo kombinacijo temperature in časa segrevanja. Očitno je za tole potreben dokaj natančen termostat. Pri 140 stopinjah plastika še vedno zavre. Sicer ni tako kritično, vendar take kabine še vedno niso primerne za na model.
Na koncu sem našel primerno temperaturo 130 stopinj. Vklopljen sem imel le zgornji grelec, ker sem imel ob straneh dve leseni plošči kot nosilec okvirja za plastiko. Pri segreti pečici je bilo treba plastiko segrevati 6 minut, da se je izbočila za potrebnih 3 cm, kar sem že prej ugotovil, da je primeren raztezek glede na debelino in velikost plastike. Pri tem raztezku segrete plastike se le ta lepo zvakuumira čez celoten kalup. Kasneje sem poskusil še z vklopljenim ventilatorjem v pečici, ki segreti zrak premeša, da je temperatura v celotni pečici enaka. Čas segrevanja se je zmanjšal na 4 minute do 4 in pol, odvisno kdaj se je vključil grelec.
Zaključek je, da so mehurčki v plastiki vsekakor razlog previsoke temperature.

LP2R

lepa

Če je bila plastika ispostavljena vlagi je posledica mehurčki, ki nastanejo že pri nižjih temperaturah.Preverjeno velikokrat v mojem delu z plastiko-plexsi!

Temu podatku pa sedaj verjamem , ker sem tudi jaz sumil na to varianto, ampak se mi je zdela skoraj nemogoča. Prejšna pečica je v neogrevani hiši zato se je takoj ko sem plastiko postavil v pečico na površini ustvaril čisto bel kondenz. Ti zadnji poskusi pa so v ogrevanem prostoru in kondenza nisem opazil. Na mraz sem posumil že na začetku ker do sedaj nikoli nisem imel podobnih težav, v bistvu je bilo to delo čisto enostavno, sedaj pa me je takole zafrknilo. Vse kabine do sedaj pa sem vedno delal poleti.
Vse življenje se bomo učili.

LP2R

Po enem tednu zanemarjanja modela zaradi remonta v strojnem parku se je danes spet malo premaknilo. Sicer sem v tem tednu dorisal in pripravil načrt ter zračunal težišče, vendar tega na forumu nimam kaj kazati.
Danes pa sem končno rešil ta ponesrečen pul pul pogon smernega stabilizatorja. Neverjetno lepo se je vse poklapalo, da mi ni bilo treba na novo oblačit repa in opasovat dekorjev. Uporabil sem dva 10 mm široka panta, enega sem postavil čisto spodaj, drugega pa na višino črne pasice. Zaradi lepšega izgleda sem zgoraj uporabil črn pant, spodaj pa belega, da se čim manj opazi.
Seveda so povezave dobili tudi eleroni. Podaljšal sem kable servomotorjev, nato pa ugotovil, da sem med delom čisto pozabil skozi utore reber potegniti vrvico za vleko kablov. To vrvico bi moral vstaviti in zasilno prilepiti pred prekrivanjem s folijo, ampak mi je zaradi delovne vneme to čisto ušlo iz glave. Ker je sedaj skoraj nemogoče potisniti kable skozi krilo sem uporabil star modelarski trik. Vzel sem tanek sukanec in ga na koncu zmečkal v majhno kepico. To kepico sem nato potisnil skozi luknjo za servomotor. V sredini krila, kjer se nahaja luknja za kable, ki segajo v trup, pa sem nanjo nataknil cev sesalca in čisto preprosto posesal sukanec skozi odprtine. Neverjetno kako lepo najde sukanec pot po labirintu reber. Ko je bil sukanec napeljan skozi utore pa sem preprosto nanj privezal kabel servomotorja in ga potegnil skozi krilo.

LP2R

Čas je bil tudi za malo šminke.
Sprva sem imel namen poskusiti tonirati prozorno kabino. Ker se noben poskus ni ravno posrečil sem se raje lotil dodelati notranjost kabine. Spredaj sem dodal nosilec za kokpit, nato pa v Photoshopu zmontiral notranjost kabine z vsemi inštrumenti. Po par printih in opasovanju sem si naredil fotografijo in jo nalepil v notranjost kabine. Tako sem na zelo preprost in hiter način dodal detajle in optično poudaril večjo globino.
Opasal sem tudi brezhibno zasteklitev kabine, vendar pa se mi je zataknilo katero lepilo uporabiti za to. Sekundno lepilo odpade, ker postane površina kabine bela. Razmišljam o UHU Por lepilu ali pa preprosto kar Neostik. Malo bom prespal, pa se bo že našla rešitev.

LP2R

Hehe, dobra kabina

Ker je prišlo obvestilo iz carine, da me čaka paket s pogonom za model, sem danes pohitel z dokončanjem dela okoli kabine.
Kabino sem nalepil kar z UHU Porom, drži odlično. Zadnji rob sem še polikal z belo in zeleno folijo, da se lepo skrije rob ter okoli kabine nalepil 7 mm debel trak črne folije, da se dekor nadaljuje po trupu.
V bistvu je model gotov in čaka le še na pogon.
Nekaj dela je še okoli načrta, da se popravijo še manjše malenkosti, nato pa po testnem letu sledi KIT.

LP2R

V nulo

Model za obcudovanje . Bravo!

Po enem mesecu je končno prispel pogon za model.

LP2R

Ko so enkrat vse komponente za dograditev modela na mizi je treba zadeve čim prej zmontirati v model.
Lotil sem se lepo počasi. Najprej sem obrnil os motorja in v prednje rebro navrtal luknje za pritrditev. Nekaj časa mi je vzelo krajšanje vijakov za montažo, vendar se je motor lepo ulegel v model. Nekoliko je bilo treba pobrusiti spiner okoli luknje za eliso in opasati razmak, da ni prevelik in da se spiner ne zadeva ob trup.
Zmontiran motor sem priklopil na regulator vrtljajev in se lotil programiranja. Sledilo je nekaj nejevolje, ker programiranje noče uspeti. Nikakor mi ne uspe sprogramirati zavore, ki je nujna pri pristajanju brez koles. Če zavore ni, se ob ugasnjenem motorju elisa vrti in ob dotiku s tlemi se seveda poškoduje. Zavora mora biti vklopljena, da elisa miruje in se ob dotiku s tlemi le odmakne in ni poškodb. Ko sem že skoraj obupal, sem na netu začel iskat bolj podrobna navodila. Sledi razočaranje. Ta regulator, ki sem ga nabavil je namenjen za pogon multirotorjev. Sedaj pa je bilo vse jasno. Ni kaj, spet sem kupil en kos, ki bo ležal v predalu. Ker pa se v takih primerih v predalih najde marsikaj, sem kmalu našel nov regulator 40A. Zadevo priklopim in dela. Končno!
Regulator sem z ježkom pritrdil na svoje mesto in pod nosilcem akumulatorja lepo speljal kable. V trup sem namestil tudi sprejemnik, ki se nahaja za servomotorjem za smer. Vstavil sem 3S 2200 mAh akumulator na svoje mesto in preveril težišče. U NULO! Sploh ni treba nobenih korekcij. Seveda ima akumulator dovolj prostora za premikanje naprej nazaj ravno zaradi možnosti uporabe različnih akujev, vendar se je lepo izšlo kot je tudi bilo mišljeno.
Vse skupaj sem postavil na tehtnico, ki je pokazala vzletno maso natanko 900g. Računal sem, da bo masa 950g, pa me je pozitivno presenetilo.
Sledilo je programiranje oddajnika in nastavljanje hodov. Hode sem za enkrat nastavil po občutku, kasneje pa se bodo naredile še fine korekcije.
Motor vleče več kot je masa modela, zato bo vertikala neomejena.
Trenutno se polnijo akumulatorji ... ... upam, da bo čim prej čas za prvi štart.

LP2R

Hm, kar 14 dni so se polnili akuji.
No, nekako sem čakal priliko, da se bo našel pravi čas, pravo vreme in voljo kolega, da se posname prvi polet. Žal pa se je to kar malo preveč zavleklo, zato sem sklenil, da danes kar sam na hitro opravim krst.
Sicer ni bilo brezvetrje, ampak po mojem občutku ni preveč pihalo, da preverim ali nastavitve modela držijo. Trimer višine sem malenkost natrimal navzgor, bolj zaradi bojazni, da model vržen iz roke preveč ne izgubi višine. Po občutku sem opazil, da za polet ne potrebujem polnega plina, zato sem model vrgel kar s polovičnim plinom. Model se je odpeljal kot po tirnicah. Dodana višina je bila odveč in trimer sem takoj vrnil v nevtralno lego. Model je takoj poravnal nos in ni pokazal nobene tendence o napakah. Na višini je bil veter občutno močnejši, vendar ni preveč vplival na let, čeprav ima model le 900 g. Presenetilo me je dejstvo, da zelo lepo leti s četrt plina. Hrbtni let v veter ni kazal da bi bilo treba model podpirati z višino, z vetrom pa sem ga malo le dodal. Zavoj brez smeri, le z eleroni, je dokaj lep, vendar z dodano smerjo model pokaže da je zavoj brezhiben. Kljub velikosti modela je smer lepo odzivna.
Težišče se je pokazalo, da je na pravem mestu, tudi hodi krmil so mi bili že s prve lepo vodljivi. Ker za natančno trimanje ni merilo letenje v vetru, počakam, da opravim še par poletov v brezvetrju in dodobra spoznam model z vsemi njegovimi vrlinami in nepravilnostmi.

LP2R