@Mipo;
Hvala za razlago. V grobem razumem zakaj gre, le realnih razlik v učinku ne poznam. (Ne gre za razhajanja med prakso in teorijo, da ne bi slučajno kdo narobe razumel.) Ti je mogoče znano, če je razlika med dvemi in enim krakom resnično dovolj velika, recimo nekaj odstotkov, da bi se operacija izplačala. Ta odgovor pričakujem tudi od Spada, ki je kot kaže veliko letel z vezanimi modeli in enim krakom propa.
Izhodni podatki so:
- 31 000 min-1 do 42 000 min-1
- krak od vijaka APC 4,1x4,1 in 4,75x4,75
prop 1.
Imaš popolnoma prav. Napačno sem se izrazil. Do kavitacijskega pojava po njegovi definicijski obliki tu ne pride. Posledice pa so podobne: trganje mejne plasti medija na površini propelerja, ki ima za posledico drastičen upad izkoristka.no_name napisal/-a:Oj, za KAVITACIJO pri propelerju slišim prvič. Prosim če lahko kdo kaj razloži okrog tega.
@raktivec
S polovičnim propelerjem lahko teoretično podvojimo vrtljaje pri katerih začne prihajati do omenjenih škodljivih učinkov. Če se je operacija izplačala pred tridesetimi leti, se bo tudi danes. Hitrostni modeli, ki so podirali rekorde so imeli take propelerje. Državni (jugoslovanski) hitrostni rekord ja padel v roke modelarjev našega kraja v začetku sedemdesetih let). Moje praktične izkušnje z enokrakim propelerjem so omejene na combat (pol APC po stiku s trdim medijem ).
Mipo
Je tale "kavitacija" mogoče interferenca? Mislim, da se pri večjih puhalih ta pojav imenuje z tem imenom.
Glavni zos vsega tega je v tem, da se zaenkrat še "nestisljiv" zrak zaradi kohezijskih sil med vlekom propa upira trganju in se kot voda v odtoku potegne v smeri propa. Učinek je podoben kot med letom z vetrom. Žal krila ne letijo z vetrom in razlika v hitrostih deluja podobno kot če bi imel prop z manjšim korakom in izrazito slabšim izkoristkom. Pri impelerjih se zaradi tega pojava izgubi skoraj 2 coli koraka. Helikopterji zaradi tega pojava le stežka letijo z večjim številom krakov. Gazzele je npr. z 4 kraki letel popolnoma zanič.
Sicer imam tudi sam veliko izkušenj z enorkilci in ničkrilci takoj po pristanku. Našel bi se tudi kak brezkrili ali puzzle model in ne le prop.
Glavni zos vsega tega je v tem, da se zaenkrat še "nestisljiv" zrak zaradi kohezijskih sil med vlekom propa upira trganju in se kot voda v odtoku potegne v smeri propa. Učinek je podoben kot med letom z vetrom. Žal krila ne letijo z vetrom in razlika v hitrostih deluja podobno kot če bi imel prop z manjšim korakom in izrazito slabšim izkoristkom. Pri impelerjih se zaradi tega pojava izgubi skoraj 2 coli koraka. Helikopterji zaradi tega pojava le stežka letijo z večjim številom krakov. Gazzele je npr. z 4 kraki letel popolnoma zanič.
Sicer imam tudi sam veliko izkušenj z enorkilci in ničkrilci takoj po pristanku. Našel bi se tudi kak brezkrili ali puzzle model in ne le prop.
lp
Sašo
Sašo
Število krakov negativno vpliva na izkoristek propelerja. Torej je najbolj efikasen enokraki propeler. Vendar je v praksi skoraj vedno omejitev razpoložljivega prostora za propeler, tako da je naprimer Spitfire imel 4 kraki propeler, ker bi bil dvokraki pač prevelik (bi sekal po tleh), pri moči, ki jo je dajal RR Merlin.
pa še,
kavitacija:
pa še,
kavitacija:
- Priponke
-
- Pilatus. Kondenčna sled od konice propelerja? Posledica velikega podtlaka, ki lokalno ohladi zrak pod točko rose...
ali kaj drugega? - kondenz.jpg (37.06 KiB) Pogledano 4000 krat
- Pilatus. Kondenčna sled od konice propelerja? Posledica velikega podtlaka, ki lokalno ohladi zrak pod točko rose...
-
- Ladijski vijak v vodi.....beli mehurčki so kavitacija
- kavitacija v vodi.jpg (66.5 KiB) Pogledano 4000 krat
Če se dobro spomnim je bilo govora o manjšem čelnem uporu.Sliši se čudno ,toda nekaj je na tem,pa korak je bil zaradi lovljenja drugega kraka"ki ga ni"nekje okrog 15% večji.Če kdo ve drugače naj me pa popravi.Sigurno pa je še kje kdo,ki je v JUGI tekmoval z brzinci 2,5 ccm,ta bi bil pravi naslov.
L.P.PETER
L.P.PETER
WILGA RULZ
Ali je mogoče, da pri vezanih modelih zaradi povečanega upora, ki ga tvorijo žice razlika med enokrakim in dvokrakim propom bolj pride do izraza kot pri aerodinamično polikanem pilonu?
Mislim, da zaradi upora žic prop na vezanem modelu bolj koplje-leti pod večjim vpadnim kotom in zato ustvarja večjo zmedo v zraku okrog njega, obenem pa je seveda več možnosti, da drugi krak zaorje v zračne ostanke prvega. Pilonov kvadratični prop ima več možnosti, da tolče po čistejšem zraku.
Imam prav?
Mislim, da zaradi upora žic prop na vezanem modelu bolj koplje-leti pod večjim vpadnim kotom in zato ustvarja večjo zmedo v zraku okrog njega, obenem pa je seveda več možnosti, da drugi krak zaorje v zračne ostanke prvega. Pilonov kvadratični prop ima več možnosti, da tolče po čistejšem zraku.
Imam prav?
lp
Sašo
Sašo
Zdravo!
Sicer tole ni v veliko pomoč, je pa za popestritev teme.
Tale model hranijo v tehniškem muzeju v Munchnu. Nisem si imel kaj, da nebi slikal.
Gre pa za vezani model "brzinca". Krilo je prava britev!
Sicer tole ni v veliko pomoč, je pa za popestritev teme.
Tale model hranijo v tehniškem muzeju v Munchnu. Nisem si imel kaj, da nebi slikal.
Gre pa za vezani model "brzinca". Krilo je prava britev!
- Priponke
-
- Še detajl propelerja.
- 102_0210.JPG (14.69 KiB) Pogledano 2935 krat
-
- 102_0208.JPG (16.4 KiB) Pogledano 2935 krat
Lep pozdrav,
Aleksej Dolinšek - LMD Kanja Hrastnik
Aleksej Dolinšek - LMD Kanja Hrastnik